Kako najti dobrega škofa? To vprašanje se vedno znova poraja, ko se izprazni vodilni položaj katere koli škofije v vesoljni Cerkvi. Za izbiro in oceno škofovskih kandidatov je v Vatikanu pristojen poseben urad, Kongregacija za škofe, ki jo vodi kanadski kardinal Marc Ouellet. Pri kongregaciji niso ravno zadovoljni, če jim pri njihovem delu gledamo pod prste …

Tokrat pa so naredili izjemo in kardinal Ouellet je v pogovoru za nemško uredništvo Radia Vatikan povedal, kaj je po njegovem mnenju pri izbiri škofovskega kandidata najpomembnejše. V Vatikanu ne iščejo popolnih kristjanov, temveč zrele osebnosti, ki znajo najti »ravnotežje med ravnanjem in preudarnostjo« ter premorejo »dar previdnosti«.

»Kandidati morajo imeti trdno vero, duha odprtosti za vesoljno Cerkev, sposobnost pastorale in spoštljivega vodenja. Možje, ki bodo znali Cerkev – Božje ljudstvo – voditi v velikem duhu ljubezni in služenja,« je pojasnil kardinal Ouellet.

Predlogi iz krajevne Cerkve

In kako najdejo takšne ljudi iz Rima? Pristojni v Kongregaciji za škofe se pri tem opirajo na podporno mrežo krajevnih Cerkva. Vsaka tri leta, poroča kardinal Ouellet, škofje metropoliti izpolnijo seznam »de promovendis«: na njem navedejo imena duhovnikov, ki bi bili po njihovem mnenju primerni za škofovsko službo. Nunciatura ta imena preuči, z zaupnostjo poizveduje o morebitnih kandidatih, in nato izsledke svojih poizvedovanj posreduje v Vatikan.

»Naše delo je izjemno zaupno, ker imamo opraviti s številnimi zaupnimi podatki o posameznih osebah. Ta zaupnost je potrebna zaradi varovanja zasebnosti podatkov oseb, ki jih preverjamo. Veliko molimo v ta namen, kajti svetemu očetu moramo ponuditi širši izbor kandidatov, ki nam ga predlagajo v krajevnih Cerkvah.«

Sinodalna metoda

Imenovanje škofov je papeževa naloga; kongregacija opravi »le« potrebne priprave. »Od koncila naprej kongregacijo sestavlja skupina 25 kardinalov in nadškofov. Redno se srečujejo in preučujejo kandidate, ki bi lahko nasledili škofe v škofijah vesoljne Cerkve. Tej skupini pomaga še okoli trideset sodelavcev – predvsem duhovnikov, pa tudi nekateri laiki, nekaj redovnic. Ti usklajujejo stvari, sprejemajo pošto in za vsakega kandidata sestavijo posebno mapo podatkov.«

Kardinal Ouellet omenja »sinodalno metodo«: posvetujejo se z Božjim ljudstvom, nato z nuncijem, sledi še skupščina kongregacije. In »destilat« vsega tega predstavijo papežu.


Kapela v stavbi Kongregacije za škofe FOTO: Vatican Media

Včasih kljub vsemu izberejo napačnega …

Kongregacija je tudi v tesnem stiku z nunciaturami in na ta način spremlja delo škofov po vsem svetu ter zagotavlja njihovo občestvo s papežem, pa tudi občestvo med samimi škofi: »Kajti škofje imajo odgovornost do vesoljne Cerkve, skupaj s papežem.«

Tudi kardinal Ouellet se zaveda, da kljub vsej previdnosti in pripravam včasih izberejo napačnega škofovskega kandidata. Kot vedno, ko so v igri ljudje, lahko tudi pri izbiri novega škofa določeno vlogo odigrajo »častihlepje, zavist in osebni interesi«, kar slabo vpliva na končni izid, priznava kanadski cerkveni dostojanstvenik.

Zato je pri izbiri novega škofa tako zelo potrebna tudi molitev: v osrčju sedeža Kongregacije za škofe tik pred Trgom sv. Petra je zato majhna kapela.