V besednjaku sv. Janeza Vianeja so besede, ki jih je pogosto ponavljal: post, mrtvičenje, zadoščevanje, trpljenje ... Njegova zunanjost je odsevala strogost, utrujenost, napor. In vendar je vsa njegova osebnost odražala dobro srce, odprto do vseh. Vsak dan je opoldne odšel iz spovednice h kosilu in počitku. Jedel je stoje, da ne bi predolgo trajalo. Ob enih je obiskoval sirote in otroke v najnižjih razredih svoje šole, zatem pa bolnike. Župljani so čakali na njegov obisk zaradi miru in sreče, ki jim ju je prinašal. S tistimi, s katerimi se je srečal, je rad govoril in se šalil.

Nekoč se je znašel pred gospo, ki je bila znana po svojem neskončnem govoričenju. »Kateri mesec najmanj govorite?« jo je nenadoma vprašal. »Navajena sem ves čas govoriti. Ni razlike med meseci!« »Niste dobro pomislili.« »Kateri mesec?« »Februarja! Ima le osemindvajset ali devetindvajset dni!« Nekoč se je ustavil pred trgovinico z nabožnimi predmeti (rožnimi venci, svetinjicami, podobicami …). Prodaj...