Računica je jasna: če nekomu vzamemo dobro ime, bo vse, kar bo izrekal, tudi če bodo to razumne stvari, zasenčeno z negativno javno podobo in že zgolj zato brez prepričljive vrednosti.

Poglejmo konkreten primer takšne komunikacijske strategije. Že ob zori slovenskih razprav o morebitni uzakonitvi evtanazije so proevtanazijski akterji preigravali scenarije, kako bi javnost načrtno »preparirali«, da bi bila voljna sprejeti prevrednotenje ustavne vrednote nedotakljivosti človeškega življenja. Pri študiju na ljubljanski Fakulteti za družbene vede so denimo kot eno izmed nalog v okviru predmeta politično komuniciranje določili izdelavo komunikacijske strategije za legalizacijo evtanazije. Izhodišče naloge je bilo seveda proevtanazijsko in je izhajalo iz prepričanja, da je pravica do smrti sestavni del življenja, da pa jo veljavna ureditev posamezniku neupravičeno odreka.

Kako torej to spremeniti? Identificirati in medijsko »obdelati« je treba dejavnike, ki ov...