Čeprav je slovenska vlada skupaj z vladami drugih evropskih držav sprejela številne ukrepe, s katerimi želi stabilizirati razmere na energetskem trgu, na njem še vedno vlada kaos. Po zaslugi reguliranih cen bomo njihovo naraščanje potrošniki občutili le v omejenem obsegu. Kar pa ne pomeni, da bomo na podražitve imuni, saj se nas bodo preko podražitve drugih izdelkov zagotovo dotaknile vsaj posredno.

Cene elektrike na evropskih borzah so ta teden povsem podivjale. Če je bilo še v četrtek za megavatno uro električne energije na borzi v Leipzigu treba odšteti manj kot 800 evrov, je ta petek cena znašala že 910 evrov. Še višja je bila cena v Franciji, kjer so se posli sklepali tudi v višini 1075 evrov za megavatno uro. To pomeni več kot desetkrat višjo ceno, kot je bila ta v lanskem letu. Takrat se je električno energijo dalo kupiti po ceni zgolj 85 evrov za megavatno uro.

Evropa v strahu pomanjkanja plina

Divjanje cen električne energije je v veliki meri povezano z izjemno negotovimi razmerami na trgu zemeljskega plina. Prav ta je namreč v zadnjih letih postal ključen energent, s katerim si je Evropa želela opraviti prehod k obnovljivim virom energije. Toda plina za proizvodnjo električne energije trenutno ni dovolj. Rusija namreč po plinovodu Severni tok 1 pošilja le še za 20 odstotkov zmogljivosti zemeljskega plina. To je ob drugih virih dovolj, vendar pa močno vpliva na hitrost polnjenja plinskih skladišč, ki so trenutno polna okoli 80-odstotno.

Toda tudi povsem polna plinska skladišča bi zadoščala le za četrtino evropske zimske porabe, kar krepi strah pred tem, da bo Rusija pozimi morda povsem zaustavila dobavo zemeljskega plina. Evropa bi se pozimi zato lahko soočala z redukcijami, saj ustreznih količin ne more preprosto pripeljati iz drugih držav. Za to namreč na svetu ni dovolj tankerjev in prenosnih kapacitet.

Slovenija še posebej ranljiva

Slovenija je pri problematiki oskrbe s plinom še posebej ranljiva, saj lastnih skladišč zanj nima. Namesto tega zakupuje prostor v plinskih skladiščih v drugih državah, kar pa pomeni, da je v primerih težav povsem odvisna od dobre volje sosedov, koliko plina bodo spustili čez državno mejo.

Slovenija je tako v minulem mesecu podpisala solidarnostna sporazuma z Italijo in Hrvaško za solidarnostno dobavo plina. V nekaj dneh ali tednih pa naj bi bil podpisan tudi dogovor z Avstrijo. To pomeni, da bi nam te države v primeru motenj zagotavljale dovolj plina za oskrbo zaščitenih odjemalcev (gospodinjstev, bolnišnic, šol, javnih zavodov ...).

Cenovnim šokom se ne bo mogoče izogniti

Povsem drugačno je stanje v industriji. V primeru črnega scenarija bo pri njih neizbežno prišlo do omejitev dobav. Ob tem si lahko podjetja pomagajo z alternativnimi energenti, kot je na primer lahko kurilno olje. Pričakovati je, da bodo ti odjemalci, kot je na primer Termoelektrarna Brestanica, tudi presedlali na ta energent.

Ta pa je pogosto precej dražji od trenutno veljavnih pogodb za zemeljski plin, zato bo takšen prehod za podjetja precejšen finančni strošek. Kar pa je še vedno bolje, kot da pride do redukcij, saj je v takšnem primeru škodo nemogoče nadzorovati.

Če to "prostovoljno" izklapljanje uporabnikov ne bi bilo uspešno, pa bi regulatorji začeli z izklapljanjem manj pomembnih delov industrije. To pa bi prej ali slej povzročilo kaos v evropskem gospodarstvu. Situacija je trenutno še zelo negotova, a kot pravijo številni energetski strokovnjaki, se cenovnim šokom letošnjo zimo zagotovo ne bomo mogli izogniti.