Oborožen konflikt je v zadnjih nekaj letih potekal v zelo omejeni obliki, sedaj pa mnogi opozarjajo na kopičenje ruskih oboroženih sil na ukrajinski meji, porast vpoklicev in postavljanje terenskih bolnišnic v zadnjih nekaj mesecih. 

Kljub zanikanju Moskve se pojavljajo domneve, da se Rusija pripravlja na invazijo Ukrajine v začetku leta 2022. 

Zaskrbljeni ukrajinski predsednik Zelenski se obrača po pomoč na zahod, njegov uspeh pa je le delen, saj kljub temu, da EU, NATO in ZDA obsojajo rusko ravnanje, ne želijo neposrednega konflikta z velesilo. Tako je tudi Ukrajina pripravljena na najhujše.

Od priključitve Krima 2014 je več kot podvojila financiranje vojske, pridobila veliko nove opreme, zlasti od ZDA, pa tudi Turčije, ter povečala za boj usposobljene osebe iz zgolj 6.000 (primerljivo s Slovenijo) na 250.000. 

Anonimni ukrajinski polkovnik samozavestno zagotavlja, da je Ukrajina tokrat pripravljena na konkurenčen vojaški odgovor, podobno pa je pred dnevi izjavil zunanji minister Kuliba. Zunanji opazovalci pa so dosti bolj skeptični glede domnevne konkurenčnosti Ukrajine proti drugi vojaški sili sveta. 

Priča bi lahko bili največjemu vojaškemu spopadu v Evropi po drugi svetovni vojni in ponovitvi Krima – priključitvi separatističnih republik v vzhodni ukrajinski pokrajini Donbas Ruski federaciji.

Turški predsednik Erdogan se je ponudil kot mediator med obema stranema, saj ima dobre stike tako s Kijevom kot z Moskvo, kljub določenim nestrinjanjem glede ruske zunanje politike.

Dne 29. novembra je izjavil, da si želijo »mir v črnomorski regiji«. Moskva se na ponudbo ni odzvala. Prihodnost konflikta tako ostaja odprta.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (50/2021).