V treh stavkih: kdo, od kod, kaj v življenju počnete?

Po mamini strani izviram z Vrhnike, po očetovi pa s Prevalj na Koroškem. Trenutno sem študentka magistrskega študija sakralne glasbe na Akademiji za glasbo.

Zakaj ste se odločili za glasbeno pot? Vas je kdo še posebej spodbudil k temu?

V letih odločanja nisem videla nič drugega, kar bi me bolj pritegnilo. Ko sedaj ozaveščam svoja druga zanimanja, imam morda kdaj pomisleke, vendar vedno ugotovim, da popolnoma brez glasbe ne bi šlo oz. da v vseh ostalih zanimanjih tudi izhajam iz glasbe ali nekako najdem način, da jih povežem z njo.

Najvažnejši vplivi na vas kot glasbenico?

Vsekakor stari starši. Stari oče po mamini strani je bil pritrkovalec in ta tradicija igranja na zvonove mi je od nekdaj ogromno pomenila. Stari oče po očetovi strani pa je bil izvrsten zborovski pevec, redno je tudi pel na koru.

Stari oče je bil pritrkovalec in ta tradicija igranja na zvonove mi je od nekdaj ogromno pomenila.

Kako vidite svojo prihodnost kot (cerkvena) glasbenica?

Kot glasbenica se vidim predvsem v muzikoloških in etnomuzikoloških vodah. Navdušujem se nad raziskovalnim delom, pedagoško delo me sploh ne pritegne. Na področju koncertiranja oz. »ponujanja storitev« ob raznih priložnostih pa se mi zdi, da kot organist težko uspeš, saj iz izkušenj opažam, da »publika« ne potrebuje oz. ne more zagotoviti pogojev ali pa preprosto ne želi tovrstne glasbe.

Kaj vam pomeni sodelovanje pri bogoslužju?

Bolj poglobljeno povezavo z občestvom, lažje razumevanje bogoslužja, pa tudi način odkrivanja bistva stvarstva.

Katere skladatelje iz svetovne glasbene zakladnice, starejše ali sodobne, najraje poslušate in/ali izvajate, so vam najbližji, vas najbolj nagovorijo?

Rada poslušam glasbene drame Richarda Wagnerja ter skladatelje, ki gradijo na tovrstni tradiciji. Pred kratkim me je na področju orgelske glasbe navdušil francoski skladatelj libanonskih korenin Naji Hakim.

Najboljša/najlepša slovenska sakralna zborovska ali orgelska skladba po vašem okusu?

Lojze Mav: Tiste dni sem slišal glas. Zdi se mi, da zelo pametno upravlja z glasbenim materialom, ki ga učinkovito poveže z vsebino besedila, s katerim dela. Sama imam občutek, da je skladba malo izvajana, pravzaprav sem naključno naletela nanjo, si pa vsekakor zasluži, da bi bila bolj prepoznana.

Najlepša slovenska sakralna zborovska skladba po mojem okusu je Lojze Mav: Tiste dni sem slišal glas.

Katere slovenske orgle bi vsak dan imeli pod prsti ali pa bi jih radi enkrat preizkusili?

Orgle v Zavodu sv. Stanislava, tako zaradi inštrumenta kot prostora.

Kdaj ob vseh obveznostih najdete čas za vadbo?

Kadar je orgelska soba na Akademiji prosta …

Koncert, ki je v zadnjem času na vas naredil največji vtis?

Rekviem Camilla Saint-Saënsa na otvoritvenem koncertu 7. zimskega festivala 18. februarja v ljubljanskem Cankarjevem domu, pri izvedbi katerega sem sodelovala kot pevka Komornega zbora Akademije za glasbo. Gre za redko izvajano delo in sem ponosna, da smo ga umestili na program.

To ni za moja ušesa! Katera glasba vam je najmanj pri srcu?

Tako imenovana ritmično-duhovna glasba. Tako znotraj kompozicijske kot vsebinske zasnove se mi zdi preplitka, da bi služila svojemu, torej liturgičnemu namenu.

Na kaj pomislite ob besedi tišina?

Z vidika posameznika – odsotnost namerno proizvedenega zvoka. Vsekakor se medtem oglasi zvok, ki je namerno ali pa nenamerno proizveden od koga ali česa drugega. Zaenkrat še nisem izkusila popolne tišine, tako da si ne upam trditi, kakšen učinek bi imela name osebno.

Zaenkrat še nisem izkusila popolne tišine, tako da si ne upam trditi, kakšen učinek bi imela name osebno.

Katero knjigo ste v zadnjem času prebrali in jo priporočate?

Mojca Kovačič: Pa se sliš … Pritrkavanje v slovenskem in evropskem prostoru. Gre za znanstveno monografijo, zasnovano na izčrpni raziskavi. Slog pisanja je kljub znanstveni tematiki lahko berljiv in razumljiv.

S čim se poleg glasbe še ukvarjate?

Rada pečem in kuham. Včasih sem, bolj sama zase, tudi pisala, vendar mi z leti žal zmanjkuje časa in energije.

S katero skladbo na samotni otok?

Če smem izigrati pravila igre, bi to bil Lohengrin Richarda Wagnerja. Sicer gre za glasbeno dramo in ne posamezno skladbo, vendar preveč rada ob poslušanju tudi razmišljam, mi vsaj ne bi bilo dolgčas …

Življenjsko geslo? Osebno geslo pri delu v glasbi?

Ga moram pa še odkriti.

Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Cerkveni glasbenik (1/2024).