Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco govoril o svojem zadnjem apostolskem potovanju na Kubo in v Združene države Amerike med 19. in 28. septembrom. Kot je pojasnil med katehezo, je bilo povod za potovanje osmo svetovno srečanje družin v Filadelfiji, temu pa so pridružili še obisk Združenih držav Amerike in glavnega sedeža Združenih narodov ter obisk Kube.



Papež se je zahvalil kubanskemu predsedniku Castru, ameriškemu predsedniku Obami in glavnemu tajniku ZN Ban Ki Moonu za sprejem, ki so mu ga pripravili, zahvalil pa se je tudi škofom in vsem sodelavcem za opravljeno delo in za ljubezen do Cerkve.

Frančišek se je na Kubi predstavil kot »misijonar usmiljenja«. Kubo je opisal kot deželo, bogato z naravno, kulturno in versko lepoto. Simbol globoke kubanske duše je Devica ljubezni iz Cobra, ki je bila pred natančno stotimi leti razglašena za zavetnico Kube. Frančišek je poromal k svetišču te »Matere upanja, Matere, ki vodi po poti pravičnosti, miru, svobode in sprave«.

S kubanskim narodom je delil upanje na izpolnitev preroških besed svetega Janeza Pavla II., da bi se Kuba odprla v svet in da bi se svet odprl za Kubo. To je pot, ki spodbuja bitje srca mnogih mladih Kubancev; ni pot pobega in lahkih zaslužkov, ampak pot »odgovornosti, služenja bližnjemu in skrbi za šibkost«, pot, ki »črpa moč iz krščanskih korenin naroda, ki je veliko pretrpel«. Na to pot je papež spodbudil predvsem duhovnike, posvečene osebe, mlade in družine.

S Kube se je papež Frančišek odpravil v Združene države Amerike, kar je bil po njegovih besedah »simboličen prehod, most, ki se gradi«. Bog namreč vedno hoče graditi mostove; mi smo tisti, ki gradimo zidove, zidovi pa se vedno zrušijo. V Združenih državah je papež obiskal Washington, New York in Filadelfijo.

V Washingtonu se je srečal s političnimi oblastmi, običajnimi ljudmi, škofi, duhovniki in posvečenimi, najrevnejšimi in priseljenci. Dejal jim je, da je največje bogastvo njihove dežele in njenih prebivalcev »duhovna in etična dediščina«, s čimer jih je želel spodbuditi, da »je Bog vse ljudi ustvaril kot enake in jim dal neodtuljive pravice, kot so življenje, svoboda in iskanje sreče«. Te vrednote so v polnosti izpolnjene v evangeliju, kot je pokazala kanonizacija p. Junipera Serre, frančiškana in misijonarja. Sveti Junipero nam kaže pot veselja, »po kateri stopajmo in z drugimi delimo Kristusovo ljubezen«.

V New Yorku je papež Frančišek obiskal glavni sedež OZN in pozdravil tam zaposleno osebje ter govoril z glavnim tajnikom, predsedniki zadnjih generalnih skupščin in varnostnega sveta. V nagovoru predstavnikov narodov je znova izrazil spodbudo katoliške Cerkve tej ustanovi in njeno vlogi pri pospeševanju razvoja in miru, pri čemer je posebej izpostavil »potrebo po soglasni in dejavni zavzetosti za skrb stvarstva«. Obnovil je tudi poziv, naj se zaustavi in prepreči nasilje nad etičnimi in verskimi manjšinami ter nad civilnim prebivalstvom.

Sveti oče je spomnil, da je za mir in bratstvo na Točki nič molil skupaj z verskimi predstavniki, s svojci umrlih in prebivalci New Yorka. Za mir in pravičnost je obhajal evharistično daritev. V Washingtonu in New Yorku se je papež srečal z nekaterimi človekoljubnimi in vzgojnimi ustanovami, značilnimi za katoliške skupnosti, ki na teh področjih veliko delajo.

Papež je nazadnje spregovoril še o družini. Vrhunec potovanja je bilo namreč srečanje družin v Filadelfiji, kjer se je »skozi prizmo družine obzorje razširilo na ves svet«. Družina, rodovitna zaveza med moškim in žensko, je odgovor na dvojni izziv našega sveta, razdrobljenost in množičnost, dve skrajnosti, ki sobivata in se podpirata od blizu, skupaj pa podpirata potrošniški gospodarski model. »Družina je odgovor, ker je celica družbe, ki uravnoteži osebno in skupnostno razsežnost«, je poudaril papež, obenem pa je lahko model trajnostnega upravljanja z dobrinami in viri stvarstva.

Ob koncu kateheze se je papež Frančišek zahvalil filadelfijskemu nadškofu Chaputu za njegovo zavzemanje, pobožnost, navdušenje in veliko ljubezen do družine pri organizaciji dogodka. Dejal je, kako lepo je videti, da sporočilo in pričevanje svetovnega srečanja družin prihajata v tem trenutku ravno iz ZDA, iz države, ki je v prejšnjem stoletju dosegla najvišji gospodarski in tehnološki razvoj, ne da bi pri tem zanikala svoje verske korenine. Sedaj te iste korenine zahtevajo, naj se znova začne pri družini, naj se premisli in spremeni razvojni model za dobro celotne človeške družine.

Vir: Radio Vatikan / M.M.Š.
Foto: RV / ANSA / splet