To vprašanje se nam pogosto zastavlja. Smo res izgubili občutek za pristno, resnično dobro in lepo? Odgovor nam ponuja logika, ki jo odkriva branje in premišljevanje Božje besede: Vse, kar je slabo, propade prej ali slej, ostane samo tisto, kar je resnično dobro.

Naj torej križem rok čakamo, da slabo propade in končno zaživi dobro?! »Bodimo budni in trezni!« nagovarja apostol Pavel Tesaloničane, odgovarja pa tudi na naš pomislek. »Mi, ki pripadamo dnevu, pa bodimo trezni: oblecimo si oklep vere in ljubezni, za čelado pa upanje odrešenja« (1 Tes 5,6c.8-9). Do rešitve torej ne moremo priti sami, ampak potrebujemo drug drugega, da pridemo do rešitve po našem Gospodu Jezusu Kristusu (1 Tes 5,6c.8-9).

»Skupnost pomeni biti skupaj, občestvo pa pomeni biti skupaj v odnosu z njim, ki je Bog z nami, ki nas vodi od greha k odpuščanju.« Misel, ki sem jo pred leti zapisala na svetopisemskih duhovnih vajah, nas spodbuja, da vero lahko živim...