Ob tej priložnosti bo nocoj pri Mariji Pomagaj na Brezjah osrednja slovesnost ob 100-letnici njegovega rojstva s slovesno mašo, ki jo bo ob 19. uri daroval mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl, ki je z njim preživel nekaj skupnih let v Rimu. Po maši bodo odkrili ex voto, sliko Nikolaja Mašukova, ki prikazuje podpis prve kopije Vzhodnega zakonika Janeza Pavla II. vpričo predstavnikov vzhodnih Cerkva in kardinalom Josephom Ratzingerjem, poznejšim papežem Benediktom XVI.

Rad se je priporočal Brezjanski Mariji

Ivanu Žužku je bilo narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezjah zelo ljub kraj, kajti že med 2. svetovno vojno je tam dozorela njegova odločitev, da bo svoje življenje posvetil Bogu. Tudi med bivanjem v Rimu, ko se ni smel vrniti v domovino, se je rad priporočal Brezjanski Mariji, ki je, kot je nekoč pojasnil na Radiu Ognjišče, pomagala do sprejetja Zakonika cerkvenega prava vzhodnih katoliških Cerkva, ki ga je p. Ivan pripravljal skoraj dve desetletji.

Zgodovinski čudež

»To je bil neke vrste zgodovinski čudež. Težko je že, da se dva Slovenca za nekaj pobotata, da bi pa predstavniki 21 različnih Cerkva sprejeli en sam zakonik, je bilo res težko predvideti, da bo sploh mogoče. So ga pa radi sprejeli in ta čudež sem vedno pripisoval Brezjanski Mariji. Od samega začetka, ko me je pater general vpraša, ali bi sprejel, sem govoril: 'To boste vi odločili. Jaz se tega ne bojim.' Pa sem vedel, kaj delam. Toda rekel sem: to bom posvetil Brezjanski Mariji, pa bo šlo. In je šlo.«

Marija »kriva« za uspeh

Za božič leta 1990 se je p. Ivan po 45 letih vendarle lahko prvič vrnil v domovino – ravno v času plebiscita. Dva meseca prej je papež Janez Pavel II. slovesno razglasil Zakonik cerkvenega prava vzhodnih katoliških Cerkva in ob tem p. Ivanu v zahvalo podaril podpisan izvod. P. Žužek pa je svetemu očetu odvrnil, da bo dal ta izvod Njej, ki je zares »kriva« za uspeh, torej Brezjanski Mariji. Bratje frančiškani na Brezjah zakonik še vedno hranijo.

Od leta 1976 do smrti je bil duhovni asistent Evropskih skavtov. FOTO: FB Gruppo Scout Rm4 FSE

Iz družine s 15 otroki

P. Ivan Žužek je bil sicer peti v družini s kar 15 otroki. Po koncu 2. svetovne vojne je bil primoran pobegniti v Italijo, kjer je vstopil med jezuite. Devet let pozneje je prestopil v bizantinski obred, leta 1955 pa je bil posvečen v duhovnika. Po doktoratu (1962) je začel poučevati na Papeškem vzhodnem inštitutu, ki ga je tudi vodil (1967–1973). Med letoma 1972 in 1990 je bil tajnik komisije za pripravo Zakonika cerkvenega prava vzhodnih katoliških Cerkva.

Duhovni asistent skavtov

Leta 1976 se je prvič srečal s skavti in jih nato kot duhovni asistent spremljal do smrti zadnji dan januarja 2004 med bivanjem v skavtski bazi blizu italijanskega kraja Soriano nel Cimino. Kot je pred leti na Domovini zapisal Rok Pisk, režiser 40-minutnega filmskega portreta s preprostim naslovom p. Ivan, sta ga tamkajšnja narava in mir tako prevzela, da je večkrat izrazil željo, da bi tam tudi umrl – in želja se mu je uresničila.

Poliglot, zagnan planinec, skavt

»Ob klepetu mi je Marko Zupanc, ki je p. Ivana osebno poznal, govoril o nekem jezuitu, profesorju cerkvenega prava, poliglotu, zagnanem planincu in – skavtu. To je bil moj prvi stik z njim. Kot skavta me je seveda najprej pritegnilo, da je bil p. Ivan skavt. Presenetilo me je, kako mu je uspelo povezati tako različne stvari, kot sta profesorsko delo in priprava Zakonika z delom s skavti,« je v pogovoru za Družino pred leti pojasnil Rok Pisk.

Človek iz enega kosa

»Odlikovalo ga je, da je bil človek iz enega kosa. Bil je profesor, a je kot duhovnik ostal predvsem pastir. Duhovno je vodil skavte, a pri tem s pravniško natančnostjo skrbel za pristnost nauka. Bil je svetovno uveljavljen strokovnjak, a je ohranil preprosto otroško vero in marijansko pobožnost. Z enako sproščenostjo se je gibal tako po vatikanskih palačah kot po gorskih vrhovih Apeninov,« je o p. Ivanu še povedal Pisk.

Skok z vlaka ga je rešil pred smrtjo na Teharjah

P. Ivana – njegov brat je bil jezuit p. Miha Žužek – v Sloveniji pozna le redko kdo, Italijani pa ga imajo za svetnika. Že od 21. leta starosti, ko je tvegal skok z vlaka in se rešil pred gotovo smrtjo na Teharjah, je namreč živel in deloval v Italiji. »Morda bo prišel dan, ko mu bo Cerkev tudi uradno podelila čast oltarja. Vsekakor pa je že sedaj velik zgled združevanja, povezovanja, ljubezni do najmanjših, globoke vere …« je še dodal Rok Pisk.

Oblikovanje križev iz predmetov iz narave

Kot je pred leti v Družini zapisal Matej Pavlič, je imel p. Žužek posebno veselje, ki ga je s svojimi skavtskimi varovanci razvil v svojevrstno umetnost, z oblikovanjem križev iz predmetov, ki jih je našel v naravi, o čemer je tudi napisal skavtski priročnik. Odpadla veja, suha korenina, pozabljen kamen – v vsem tem skromnem gradivu lahko po njegovem prepozna in prikaže sledi Božje navzočnosti v svetu, kdor le gleda z očmi vere.