Avtorica, rojena v Svetem Križu pri Rogaški Slatini, je po končani drugi svetovni vojni poučevala in delovala kot novinarka pri mladinskih revijah Pionir (današnja Gea), Ciciban in Mladi svet. Nato se je zaposlila v mladinskem izobraževalnem programu Radia Slovenija in bila urednica oddaje Radijska šola od leta 1962 do upokojitve leta 1978. Več zgodb je najprej objavila v reviji Ciciban, ki je od leta 1945 dalje odpirala vrata mladim piscem in likovnim ustvarjalcem.

Najbolj priljubljena Muca copatarica

Moj dežnik je lahko balon je bila njena prva objavljena pravljica, ki je izšla leta 1955 z ilustracijami Marlenke Stupica. Z več kot 120 tisoč natisnjenimi izvodi je postala ena najbolj priljubljenih slovenskih pravljic, morda še bolj priljubljena Muca Copatarica iz leta 1957 s podobami Ančke Gošnik Godec pa je bila natisnjena v skoraj 150 tisoč izvodih. Prepoznavna je tudi po Hišici iz kock z ilustracijami Lidije Osterc, ki je izšla leta 1964.

Navdih za pravljice je, kot piše revija Ognjišče, dobivala pri svojih dveh hčerkah. Vedno se je postavljala na stran otrok, razumela je njihove stiske, potrebo po igri, željo po druženju z živalmi … »Ne pišem za otroke, pišem otrokom in tako se z njimi pogovarjam,« to je bilo geslo njenega pisanja.

Leta 1964 so njene zgodbe izšle v zbirki najlepših pravljic Za lahko noč, ob letošnjem jubileju pa so pri Mladinski knjigi pripravili novo zbirko devetih njenih pravljic. Knjiga Med pravljice bo izšla v kratkem, nekatere pravljice bodo ilustrirane na novo.

Svetina: Pripovedovalka, ki se je postavila na stran otroka

Pesnik in pisatelj ter poznavalec mladinske in otroške literature Peter Svetina je v spremnem besedilu zapisal, da »se s pravljicami Ele Peroci po drugi svetovni vojni pojavi v slovenski otroški literaturi svet, ki za predvojno otroško in mladinsko literaturo ni zelo značilen: pripovedovalka se izrazito postavi na stran otroka in njegove domišljije«.

Ob 100-letnici rojstva mladinske pisateljice so v Rogaški Slatini razglasili Leto Epe Peroci, ob tej priložnosti je Pošta Slovenije izdala posebno spominsko znamko, v kranjski knjižinici pa so postavili posebno prazstavo.