Požar naj bi domnevno podtaknila sama turška vojska, v njem pa je po različnih podatkih izgubilo življenje med 10 in 125 tisoč Grkov in Armencev, več deset tisoč pa jih je med begom pristalo na obali Egejskega morja. Tam so ostali skoraj dva tedna, grške in zavezniške ladje pa niso uspele vseh evakuirati.

Čeprav večina strokovnjakov meni, da so požar zanetili turški vojaki, pa drugi, proturški viri, navajajo, da so ga povzročili Grki in Armenci, da bi tako okrnili ugled Turkov.

Poboji in nasilje že pred požarom

Turška vojska in njene neregularne enote so poboje in grozodejstva nad turškim in armenskim prebivalstvom začele izvajati že pred izbruhom požara, spominja STA. Veliko število žensk je bilo posiljenih, več deset tisoč grških in armenskih moških pa so Turki odpeljali v notranjost Anatolije. Tam jih je večina pozneje zaradi težkih razmer umrla ali pa so jih usmrtili sami.

Grško-turška vojna se je začela z grško zasedbo Smirne 15. maja 1919.

Mučenje škofa

Po zgodovinskih virih naj bi ena od turških enot grškega pravoslavnega škofa do smrti mučila in nato razkosala pred očmi francoskih vojakov, ki niso smeli posredovati.

Požar in krutost turške vojske sta popolnoma uničila grške in armenske četrti mesta, ki je bilo do tedaj eno najbolj gospodarsko dejavnih mest v regiji, medtem ko so muslimanske in judovske četrti ostale nepoškodovane.

Nemuslimanov le še še desetina

Pred vojno in požarom je bil v Smirni delež muslimanskega prebivalstva približno polovičen, druga polovica je pripadala drugim verskim skupnostim. Že prvi popisprebivalstva leta 1927 pa je pokazal, da v Smirni živi le še slabih deset odstotkov nemuslimanskega prebivalstva.

Ogromne izgube

Po oceni ameriškega politologa Rudolpha J. Rummela ocenjujejo, da so med leti 1900 in 1923 različni turški režimi ubili med 3,5 in 4,3 milijona Armencev, Grkov in Asircec, samo med turško osamosvojitveno vojno med letoma 1919 in 1922 naj bi Turki pobili 440.000 armenskih in 264.000 grških civilistov.