Stiska v Siriji in Libanonu prizadene predvsem ženske
Stiska v Siriji in Libanonu prizadene predvsem ženske
O tem po navedbah avstrijskega Kathpressa poročata redovnici Kongregacije sester Jezusa in Marije, ki že vrsto let sodelujeta z omenjeno človekoljubno organizacijo. Pred kratkim naj bi neka ženska želela narediti samomor, ker ni imela sredstev, da bi nahranila svoja otroka.
Pogosto so ženske tiste, ki ostanejo v nepredstavljivi revščini.
Po besedah s. Helen Haigh imajo redovnice v Siriji in Libanonu prednost, da lahko »iz prve roke« pomagajo ljudem: »Sestre se lahko odpravimo na težke in nevarne kraje, saj nikogar ne ogrožamo.« Po več kot enajstih letih vojne v Siriji ter ob trenutni hudi gospodarski in politični krizi v Libanonu se to dejstvo znova potrjuje.
Pogosto so ženske tiste, ki ostanejo v nepredstavljivi revščini, poroča s. Annie Demerjian. V Libanonu je veliko moških odšlo v tujino, da bi poiskali delo za preživetje svojih družin. V Siriji so se izognili služenju vojaškega roka, ki traja več let in pogosto pomeni življenje v nečloveških razmerah. Zato si redovnice prizadevajo okrepiti predvsem ženske in jih spodbujajo k poklicni neodvisnosti. V ta namen so med drugim ustanovili »centre upanja« (Hope Centres) v Homsu, Alepu in Damasku, tovrstne podružnice pa načrtujejo tudi v Libanonu.
Okoli 85 odstotkov prebivalcev Sirije živi pod pragom revščine.
V takšnem centru lahko ženske in moški dobijo nasvete za ustanovitev podjetja in majhna posojila. Z denarjem nato ustanovijo majhne trgovine, kavarne ali druga podjetja. Centri zagotavljajo tudi delovna mesta in usposabljanje mladih, da bi preprečili nadaljnje izseljevanje. Doslej so okoli 750 družinam pomagali najti nova delovna mesta. Kot poroča s. Annie, je več tisoč družin prejelo tudi finančno pomoč.
Po podatkih omenjene človekoljubne organizacije okoli 85 odstotkov prebivalcev Sirije živi pod pragom revščine. Plače pogosto ne zadoščajo niti za teden dni. Število otrok, ki beračijo na ulicah, se je v zadnjih letih opazno povečalo.