Prebivalec Slovenije je v letu 2018 doma pojedel povprečno 3,9 litra sladoleda ali 1,6 litra več kot v letu 2000, zanj pa je posamezno gospodinjstvo v povprečju namenilo 38 evrov, so statistični pregled uživanja te poletne osvežitve predstavili pri STA.

Sladoled se je lani podražil, liter sladoleda je v trgovini v povprečju stal 3,50 evra ali 19 centov več kot leto prej. Po podatkih statističnega urada se je podražila tudi porcija sladoleda s smetano v gostinskih obratih. Lani je bilo v gostinskih lokalih zanjo treba odšteti 4,91 evra ali 22 centov več kot leta 2019.

Cene sladoleda se v primerjavi s hrano niso bistveno spremenile.

Cene sladoleda se sicer v primerjavi s hrano niso bistveno spremenile. Če je bila hrana ob koncu lanskega leta v povprečju za 9,4 odstotka dražja od povprečja za leto 2015, se je sladoled v trgovinah podražil za 0,1 odstotka.

Slovenija največ sladoleda izvozi v Združeno kraljestvo

Države Evropske zveze so v letu 2019 proizvedle več kot tri milijarde litrov sladoleda, kar je šest odstotkov več kot v letu 2018: toliko sladoleda bi, ponazarjajo pri STA, napolnilo skoraj 1.200 olimpijskih bazenov v Kranju.

Največja proizvajalka sladoleda med članicami Evropske zveze je trenutno Nemčija.

Največja proizvajalka sladoleda med članicami Evropske zveze je bila v letu 2019 Nemčija, proizvedla ga je 635 milijonov litrov. Na drugem mestu je Italija s 554 milijoni in na tretjem Francija s 516 milijoni litrov sladoleda.

Slovenija je lani uvozila skoraj 6.000 ton sladoleda ali za 16 milijonov evrov. Izvozila ga je štirikrat toliko, skoraj 24.000 ton ali za 70 milijonov evrov. Največ ga je izvozila v Združeno kraljestvo, več kot 6.200 ton, sledi Nemčija s 4.200 tonami. Največ ga je uvozila iz Nemčije, in sicer 1.900 ton.

Lučka Kornet iz Pirana? Tom Ježek z Otočca?

Statistični urad je ob tem ugotovil, da imena, ki jih lahko povežemo s sladoledom, najdemo tudi med prebivalci Slovenije in med naselji v Sloveniji. Med prebivalci Slovenije je bilo na začetku letošnjega leta 561 žensk z imenom Lučka, 358 moških z imenom Tom in 61 z imenom Maxim. 78 prebivalcev si je delilo priimek Ježek, 29 pa priimek Kornet.

V Sloveniji sta dva kraja z imenom Planica, ki imata skupaj 167 prebivalcev, en kraj z imenom Otočec (849 prebivalcev) in en kraj z imenom Piran (3.827 prebivalcev).

Najljubši okusi Frančiška, Benedikta XVI. in Janeza Pavla II.

V vročih poletnih dneh se kepici okusnega sladoleda ne morejo upreti niti papeži. Malce smo pobrskali po arhivu in zbrali podatke, kateri so najljubši okusi sladoleda zadnjih treh papežev: Frančiška, Benedikta XVI. in Janeza Pavla II.

Najljubši sladoled papeža Frančiška je tisti z okusom dulce de leche, ki je izredno priljubljen v Argentini. To je karamelni okus: dulce de leche je namreč sladek karamelni namaz, ki ga imajo radi po vsej Latinski Ameriki, uporabljajo pa ga kot namaz za kruh, pecivo, torte, palačinke in piškote.

Najljubši sladoled papeža Benedikta XVI. je ledena mojstrovina cassata Siciliana: to je okus, pripravljen iz čokoladnega, jagodnega in mangovega sladoleda, z vmešano sladko smetano, kandiranim sadjem in koščki čokolade. Gre za hišno specialiteto sladolednice v Sorrentu, kjer se je nekoč ustavil upokojeni papež in se z veseljem osvežil s kepico omenjenega sladoleda.

Cassata je sicer značilna palermska sladica. Recept se je ohranil od približno leta 1000, ko so sladico sprva izdelovali samo za veliko noč, danes pa je nepogrešljiva dobrota ob vsakem večjem prazniku.

Najljubši sladoled papeža Janeza Pavla II. pa je ledena slaščica z okusom marron glacé, sladoled z okusom po kandiranem kostanju. Kot se spominjajo v Vatikanu, naj bi bil Janez Pavel II. velik ljubitelj sladoleda in je večkrat poslal po »gelato« iz rimske sladolednice Giolitti.