Število rojstev v sosednji Italiji se je v lanskem letu spustilo rekordno nizko. Kot so minuli konec tedna s sklicevanjem na podatke narodnega statističnega urada Istat poročali italijanski mediji, je bilo v letu 2015 rojenih le še 487.800 otrok, 2,9 % manj kot leto pred tem. To je najnižje število rojstev v Italiji po zedinjenju leta 1861.



Poleg tega so Italijanke ob rojstvu prvega otroka vedno starejše. Leta 2015 je bila mati ob prvem porodu v povprečju stara 31 let in sedem mesecev. Pred petimi leti je bila ob tem še tri mesece mlajša. V primerjavi z rojstvi je v Italiji lani umrlo 653.000 ljudi. Skupno v državi po statističnih podatkih sodeč živi le še okoli 60,6 milijonov Italijanov, od katerih je 22 % starejših od 65 let.

Italijanska ministrica za zdravje Beatrice Lorenzin je v pogovoru za medije opozorila, da so matere in mlade družine potrebne večje podpore. Dosedanja prizadevanja ne zadoščajo. »Prazne zibke so osrednji gospodarski problem naše dežele«, je časnik Il Messaggero navedel besede ministrice. Poleg boljših osnovnih pogojev za ustvarjanje družin bi morala družba materam nameniti bistveno več spoštovanja. Po mnenju ministrice si matere zaslužijo občutno več družbenega prestiža.

Po zadnjih statističnih podatkih Eurostata, ki temeljijo na letu 2013, je povprečna starost mater ob prvem porodu v Evropi 28, 7 let. Starejše od 30 let so prvorodnice v Španiji, Grčiji in Italiji ter v Švici in Luksemburgu. Slovenke v povprečju prvič postanejo mamice pri 29 letih. V starosti med 26 in 27 let je najnižja povprečna starost žensk ob prvem porodu v Bolgariji, Romuniji, na Poljskem in v baltskih državah.

S podobnimi težavami se ubadajo tudi na sosednjem Hrvaškem, kjer je bilo lani rojenih 38.142 otrok, najmanj, odkar vodijo statistiko, kot kažejo podatki hrvaškega statističnega urada. Ker je lani umrlo 55.651 ljudi, iz države pa se jih je izselilo približno 10.000 več, kot se jih je priselilo, je Hrvaška ostala brez toliko ljudi, kot jih imajo tamkajšnja srednje velika mesta, denimo Bjelovar ali Požega.

Negativni naravni prirast na Hrvaškem traja že več kot dve desetletji, lani pa je bil rekorden, saj je umrlo 17.509 ljudi več kot je bilo rojenih otrok. Leta 2014 je umrlo 11.273 oseb več kot se jih je rodilo.

Negativni trendi so tudi posledica dejstva, da se ljudje zaradi izobraževanja ali kariere vse pozneje odločajo za otroke, čemur botrujeta tudi visoka brezposelnost in nezmožnost reševanja stanovanjskih problemov, vse pogosteje pa tudi osebna odločitev posameznikov. Poleg negativnega prirasta je Hrvaška del prebivalstva izgubila tudi zaradi izseljevanja.

Vir: Kathpress / STA
Foto: arhiv Družine (T.S.) / Fotografija je ilustrativna.