Po atentatu na Norveškem 22. julija lani so številni ljudje poiskali tolažbo v Cerkvi. Tako so pokazali izsledki raziskave, ki so jo v začetku tedna objavili norveški mediji. Raziskavo je opravila norveška ustanova za cerkvene raziskave ‘KIFO’ v sodelovanju z inštitutom za tržne raziskave ‘TNS Gallup’. Izsledki kažejo, da se je okoli dvanajst odstotkov vprašanih po napadih udeležilo kakšnega bogoslužja, položilo rože pred cerkvijo ali prižgalo svečo. V Oslu in bližnji provinci Akershus je to storilo celo dvajset odstotkov ljudi. Običajno se na Norveškem nedeljskega bogoslužja udeleži okoli dva do tri odstotke prebivalstva.

Pal Ketil Botvar, raziskovalce pri ‘KIFO’, je kot presentljivo označil predvsem število obiskovalcev cerkvenih obredov na področju prestolnice. Kot je pojasnil, Cerkev na vzhodu Norveške običajno nima kakšnega posebnega vpliva, vendar je teroristično dejanje izbrisalo precej ločnic v norveški družbi.

Po izsledkih raziskave sta se po atentatu na otoku Utoya okoli dve tretjini vseh državljanov udeležili bodisi javnih ali zasebnih spominskih slovesnosti za žrtve poboja ali pa so slovesnosti spremljali prek televizijskih ekranov. Dvajset odstotkov ljudi se je po atentatu udeležilo demonstracij, ki pa se jih je udeležilo znatno manj nasprotnikov priseljevanja tujcev v deželo kot običajno, saj se je kar trideset odstotkov udeleženih izreklo za podporo azilantom, dvanajst odstotkov pa je priseljevanju tujcev nasprotovalo.

Ustanova ‘KIFO’ je svoj raziskovalni projekt poimenovala ‘Javno žalovanje’. Preiskujejo predvsem, kateri stari in novi običaji so se pojavili na Norveškem in kakšno vlogo pri tem igra Cerkev. Ena izmed osrednjih točk je spopadanje s podledicami terorističnega napada.

V napadih v Oslu in na otoku Utoya je lansko poletje življenje izgubilo sedeminsedemdeset ljudi. Izmed 4,7 milijonov Norvežanov jih okoli 86% pripada evangeličansko-luteranski norveški Cerkvi.

Na fotografiji: stolnica v Oslu (Wikipedia)