O položaju slovenskih kmetov, prehranski samooskrbi Slovenije in vlogi zadrug pri ohranjanju domače kakovostne hrane smo se pogovarjali s Stankom Tomšičem, direktorjem Kmetijske zadruge Trebnje-Krka, ki je s skoraj tisoč člani, 230 zaposlenimi in več kot 90 milijoni evrov letnih prihodkov največja kmetijska zadruga pri nas.

Pri svojem delu v zadrugi se vsakodnevno srečujete s kmeti. Kako doživljajo to, da se jim vse bolj zateguje zanko okrog vratu?

Številni kmetje so v stiski. Morda ne toliko veliki kot pa številni srednji in manjši kmetje, ki so značilni prav za slovensko kmetijstvo in imajo največji pomen pri ohranjanju slovenske krajine. Številne manjše in srednje velike kmetije žal opuščajo kmetovanje. Ne gre zgolj za ekonomske razloge. Gre tudi za družbene in socialne razloge, začenši z vzgojo v družini. Ljudje smo čedalje manj zadovoljni, hočemo vedno več, nikoli nimamo dovolj, zanima nas samo trenutni zaslužek. Tak odnos do zemlje prenašamo žal na mlade generacije, ki niso več motivirane za kmetovanje.

Poleg tega mladi, ki niso naivni, proučijo ekonomiko in kmalu vidijo, da se jim bolj splača iti delat nekaj drugega kot pa se ukvarjati s kmetovanjem. Čedalje več govorimo tudi o pomenu lokalno pridelane hrane in kratkih proizvodnih poti. A to je samo populistični pesek v oči, dejanja države kažejo povsem drugače. Najbolj očiten primer je bila košarica osnovnih živil. Šlo je za popis najcenejših proizvodov, kjer naročnikov akcije ni zanimalo nič drugega kot samo cena. Večina kupcev pri nas je še vedno taka, ki jih zanima zgolj cena. Kot banalni primer lahko damo klobase, ki so lahko po 5 ali 10 evrov. Jasno pa je, da njihova sestava ni enaka. Če bomo izbirali na osnovi najnižje cene, bomo izbrali nekakovostne cenene klobase, ki so narejene iz takih surovin, da jih marsikdo še svojemu psu ali mački ne bi ponudil. In žal tako hrano jedo v domovih starejših občanov, po šolah, bolnišnicah itd.

S katerimi konkretnimi dejanji pa kot zadruga podpirate kmete?

Zelo pomembno področje sodelovanja z našimi člani je kooperacija. Imamo prek 3000 glav kooperacijske živine, ki jo damo pod ugodnimi pogoji našim članom v rejo, s čimer jim pomagamo pri investiciji v pitance. V nadaljevanju tudi poskrbimo, da kmet kooperacijsko živino pod čim bolj korektnimi pogoji lahko proda. Drug segment je odkup kmetijskih proizvodov in na drugi strani tudi prodaja trgovskega blaga, kjer skušamo našim članom zagotavljati kmetijski repromaterial pod čim bolj poštenimi pogoji.

Veliko članom pomagamo tudi pri financiranju različnih naložb v kmetijske stroje in opremo, kar je bil osnovni namen zadrug še iz Krekovih časov. To delamo tako, da vsi naši člani lahko dobijo blago na dobavnico. V povprečju ima vsak naš član 45 dni od prevzema blaga do plačila. Če kak član potrebuje pomoč pri financiranju, skupaj poiščemo ustrezne rešitve.

Berete del pogovora, ki bo v daljši obliki objavljen v eni od prihodnjih številk tednika Družina.

Ta konec tedna bo v Šentjerneju prvi spomladanski kmetijsko-živilski sejem. Že na lanskem Gregorjevem sejmu ste opozarjali na neprimeren odnos do zemlje in kmeta. Kaj bo rdeča nit letošnjega sejma?

S sloganom »Tuje dobro, domače najboljše« bomo opozorili na zelo kakovostno slovensko hrano in na dvoličen odnos družbe, ki je s strogimi in na trenutke neživljenjskimi pogoji pridelave zelo zahtevna za domačega pridelovalca hrane, po drugi strani pa povsem tolerantna do bistveno slabših praks, ki se izvajajo v tujini. In take izdelke imamo pri nas po nizkih cenah na trgovskih policah.

Teh izdelkov ne bo na vašem letošnjem sejmu, ki velja za enega največjih domačih kmetijsko-živilskih sejmov. Kaj vse pripravljate?

Na sejmu bo predstavitev kmetijske in gozdarske mehanizacije, predstavljali se bodo različni razstavljavci, to so slovenska lokalna podjetja in kmetije, ki proizvajajo sadje, suhomesnate izdelke, mlečne proizvode, razstavljavci s področja vrtičkarstva, vinogradništva, kletarstva, zelenjadarstva in blaga široke potrošnje. Ob tem bo tudi bogat spremljevalni program s predstavitvijo Slovenske vojske, Policije, Centra biotehnike in turizma ter malih živali. Ne bo manjkalo domače slovenske glasbe, igral za otroke in tako dalje.

Letos bo sejem prvič na novi lokaciji, na hipodromu Šentjernej. S to lokacijo odpiramo lažji prehod iz smeri Celja in Laškega, blizu so Krško, Brežice in Hrvaška. Bo pa letos še ena novost. Poleg klasične sejemske ponudbe hrane, ki jo predstavljajo čevapčiči, ražnjiči in odojek, smo pripravili še domačo klobaso in zelje. S tem želimo ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji dodatno podpreti naš letošnji slogan.