Kakšni so vaši osebni stiki s hindujsko vero in kako kot teolog gledate na hindujski verski nauk?

Odraščal sem v hindujski okolici. Vsi moji sošolci in učitelji so bili hindujci. Tudi med domačimi in sorodniki imam hindujce, veliko je raznih verskih hindujskih običajev in praznovanj, ki sem se jih skozi svoje otroštvo udeleževal. Med študijem teologije me je proučevanje dokumentov, kot so koncilski Nostra Aetate o odnosu Cerkve do nekrščanskih verstev ali dokumenti o dialogu, oznanjevanju in evangelizaciji sv. Janeza Pavla II., spodbudilo, da globlje spoznam hindujsko vero.

 Cerkev v Indiji je že stoletja vajena, da so na bogoslužnih praznovanjih v množici navzoči tudi hindujci. FOTO: Osebni arhiv P. Stanislaus Alla DJ

V osnovi je hinduizem duhovni tok. Če bi nanj gledali zgolj kot na teologijo ali duhovnost, bi to bil zelo zožen pogled. Hinduizem je sistem dajanja pomena. Ljudem razodeva smisel vsega in je življenjski slog poldruge milijarde ljudi po vsej Aziji. Njegova duhovnost temelji na obsežni zgodovini, kulturi in verskih besedilih.

Naš sogovornik in dober poznavalec hinduizma p. Stanislaus Subbareddy Alla DJ je izredni profesor teologije na teološki fakulteti v Delhiju. FOTO: Osebni arhiv P. Stanislaus Alla DJ

Ali je možno najti vzporednice s krščanstvom?

Deloma je. Krščansko razumevanje življenja je linearno: na koncu bom postavljen pred Boga, čaka me poslednja sodba in večno življenje. Hindujsko razumevanje je prožno, oni verujejo v zaporedje vnovičnih rojstev: trenutno sem človeško bitje, ne vem, kaj sem bil prej in kaj bom po smrti. Pozitiven vidik tega je verovanje, da če sem v sedanjem življenju človek, pomeni, da sem že blizu Bogu in se zato moram potruditi dobro odživeti to svoje življenje, da se mi ne bo treba vrniti v nižjo stopnjo bivanja. Končno lahko prispem na cilj, »kjer ni več rojstev in smrti«, kot pravijo, in se dokončno združim z Bogom. Torej, skupna nam je vera v večno življenje v raju. Verujejo v obstoj hudobnega duha, ki na svetu povzroča zlo, kar pa je bilo v preteklosti močno pomešano z ljudskim vraževerjem. Prav tako poznajo koncept duhovne duše. Ta bo v raju pridobila sveto obliko telesa, ki ne bo zemeljska, temveč »poveličana«, kot bi mi rekli. Tudi oni verujejo v enega Boga (Brahman), ki pa se lahko razodeva skozi številne impersonalizacije, denimo kot Jezus, Krišna, Rama, Buda in nešteto drugih »bogov«, ki so izraz enega Boga. Sicer je znotraj hinduizma veliko tradicij, je heterogen in ne pozna enovitega nauka, vrhovne avtoritete ali temeljne svete knjige.

Hindujci se pogosto pridružijo kristjanom v molitvi za blagoslov v Marijinih svetiščih. FOTO: Osebni arhiv P. Stanislaus Alla DJ

Srečujete primere mešanih porok s katoličani? 

Zelo pogosto. Moj brat je poročen s hindujko. V Indiji je precej versko mešanih zakonov vseh kombinacij, zato tudi poroka med katoličani in hindujci ni redka. Spoznajo se zaradi stikov v službi, šolah, prijateljskih krogih ali po sorodniških stikih. Drugi spet ne najdejo življenjskega sopotnika znotraj svoje verske skupnosti in ga poiščejo v drugih krogih. Vsako leto ima Cerkev v Indiji od nekaj sto do nekaj tisoč porok med katoličani in hindujci, kar po kanonskem pravu ni problem, pod pogojem, da si pridobijo ustrezno škofovo dovoljenje, ki se izda, če ima katoliški zakonec zagotovilo, da bo lahko prakticiral svojo vero. Zanimivi so primeri, ko se pred poroko kakšen hindujec odloči in postane katoličan, opravi katehumenat, krst in imata običajen katoliški poročni obred. Opažamo, da so mešani zakoni, tudi v primerih ko ostane vsak pri svoji veri, večinoma uspešni. K temu prispeva zanimivost, da za hindujce, po njihovi veri, poroka s katoliškim partnerjem ni problematična in da nimajo zadržkov poslati otroke k našemu verouku. Še več, po njihovi veri je sprejem druge vere povsem legitimen. Veliko več težav je, če se katoličanka poroči z muslimanom. Takrat otroci avtomatično prevzamejo islam, poleg tega je to vprašanje spolitizirano.

Skupina indijskih družin v enem izmed katoliških svetišč. FOTO: Osebni arhiv P. Stanislaus Alla DJ

Sta družina in življenje pri hindujcih enako pomembni vrednoti kot pri kristjanih? Zavračajo splav in evtanazijo?

V Indiji ni javne razprave o splavu in evtanaziji. Včasih se to kje omeni pred volitvami v politične namene. Sicer pri nas ljudje vseh ver množično prisegajo na družinske vrednote in z izjemnim veseljem praznujejo spočetje in rojstvo otrok. Po vsaki poroki je pri vseh domačih in sorodnikih zelo živo pričakovanje otroka. Splav je v državi od leta 1971 formalno sicer legaliziran, vendar ta razprava ostaja strogo v zasebni sferi. Evtanazija pa ni dovoljena. Nasprotno, pri nas ljudje zelo radi poskrbijo za svoje ostarele, kajti indijska kultura močno narekuje spoštovanje starejših. Moja sestra je z veseljem skrbela za moje starše vse do njunega zadnjega dne.

Značilna kuhinja za starejše v neki indijski vasi. Skrb za ostarele je ena izmed temeljnih vrednot Indijcev. FOTO: Osebni arhiv P. Stanislaus Alla DJ

Naš moralni nauk nasprotuje nadomestnemu materinstvu, za Indijo pa je znano, da je ta praksa navzoča …

Da, ta praksa obstaja. V Indiji je namreč želja žensk po otroku izjemno močan kulturni imperativ. Če ženska nima otrok, je marsikje diskriminirana, nekatere zaradi tega storijo celo samomor. Doživljajo žalitve in poniževanja: »Poročena si že toliko in toliko let, pa še nimaš otroka, kaj je s tabo narobe …?« Od tod se je razvilo nadomestno materinstvo kot izhod v sili. Ni tako pogosto, kajti stane veliko denarja. Cerkev je na tem področju seveda jasna, na srečo je tudi indijski parlament omejil nadomestno materinstvo. Se pa v zadnjih letih veliko več žensk zateka k umetni oploditvi In vitro (IVF). Nastali so veliki centri za »proizvodnjo« otrok na ta način. V naših katoliških bolnišnicah smo zelo jasni, da teh reči ne izvajamo in ženske s takšnimi nameni gredo drugam. Za sam porod otroka pa imajo Indijke najrajši prav katoliške porodnišnice, kajti vedo, da bodo tam bolje oskrbljene, da je osebje prijazno in zato nam zaupajo.

Indijski otroci pri jaslicah. FOTO: Osebni arhiv P. Stanislaus Alla DJ

Kako gledate na razširjenost joge, ki korenini v hinduizmu? Je v nasprotju s krščanstvom?

Joga se nenehno prilagaja. Naš predsednik vlade Modi je jogo s pomočjo OZN uspel internacionalizirati in sedaj imamo mednarodni dan joge (21. junija). Joga je precej kompleksen sistem vadb in duhovnosti, namenjen telesnemu in duševnemu zdravju. Razvila se je v okolju stare Indije in južne Azije, nato so jo hinduizem, budizem, jainizem in tudi druga azijska izročila razširili. Uporabljali so jo hkrati kot duhovno prakso in kot način za zdravo življenje. V novejšem času se je joga osamosvojila kot vadbena tehnika za zdravje in dobro počutje, tudi popolnoma ločeno od duhovnosti. Zanimivo, da se je kot tehnika ponekod celo združila s krščanskim izročilom, na primer vdihneš in ko izdihneš, izgovarjaš Jezusovo ime. V večini primerov na Zahodu so jo versko nevtralizirali in je postala navaden vadbeni program. Nekatere je v krščanstvu strah, da gre za škodljivo versko prakso, vezano na hinduizem ali budizem. Osebno menim, da je ta strah odveč, kajti v večini primerov gre za telovadbo. Sam še nikoli nisem slišal za primer indijskega katoličana, ki bi zaradi joge izgubil vero in postal hindujec ali budist.

Hindujec s turbanom pred Marijinim kipom. FOTO: Osebni arhiv P. Stanislaus Alla DJ

V evropskih mestnih središčih, tudi v Ljubljani ali Mariboru, včasih srečamo menihe v oranžni obleki, ki pojejo »Hare Krišna, Hare Rama« …

Tega v Indiji praktično ne boste videli. Gre za gibanje Hare Krišna, ki je nastalo v Indiji, vendar je bilo prilagojeno za ZDA in Evropo. V nekem trenutku zgodovine sta bila bogova Krišna in Rama, dva izmed mnogih izrazov Boga v hinduizmu, zelo pomembna, danes pa so drugi poudarki. Znotraj hinduizma je veliko tradicij, gibanj, sekt, skupin … Ta vera je znotraj sebe izjemno heterogena in ne obstaja eno enovito razumevanje hinduizma. Prav tako ni vrhovne avtoritete za vse in temeljne svete knjige.

V marijanskih procesijah radi sodelujejo tudi hindujci, z namenom izprositi Marijino pomoč za svoje potrebe. FOTO: Osebni arhiv P. Stanislaus Alla DJ

Kako Indijci razumejo revne, ki po ulicah umirajo od lakote, na kar se je odzvala sv. mati Terezija?

Treba je vedeti, da so ljudje v Indiji skozi vso zgodovino lepo skrbeli za svoje revne, lačne in ostarele in še danes je tako. Nahraniti revnega je za hindujca vrednota, ker mu to prinaša zasluge za naslednje življenje v večnosti. Toda v milijonskih velemestih, kot je Kalkuta, je zaradi množičnega priseljevanja kot posledice industrijske revolucije prišlo do lakote. V njih je tudi veliko prebivalcev z dobrim življenjskim standardom, ki pa ne pomagajo revnim, saj si mislijo: »Njihova revščina ni moja odgovornost.« Sv. mati Terezija se je na to odzvala.

Skupina hindujcev z darovi, s katerimi so prišli prosit za svoje potrebe v svetišče, kjer je pokopan jezuitski francoski misijonar Étienne Le Gac (1671–1738), ki ga imajo ljudje obeh ver za svetnika. FOTO: Osebni arhiv P. Stanislaus Alla DJ

Ali hindujci lahko razumejo Jezusa kot Boga?

Povprečni hindujec nima težav s sprejemanjem Jezusa, kajti hinduizem uči, da Bog išče stik s človekom na veliko različnih načinov, tudi po Kristusu, po Mariji. O tem se lahko prepričate sami v katoliških svetiščih po Indiji, npr. v Marijini baziliki v Velankanniju, v svetišču Deteta Jezusa v Bangaloru, v Gunadali, Sardhanhi in drugih, kamor se hindujci zatekajo po blagoslov, s kakšno obljubo, prošnjo za osebne namene in pri tem dobesedno molijo: »O Bog, Mati Marija, blagoslovi me za to in to …« Pozneje se radi vračajo z zahvalo za prejete milosti, kot so rojstvo otroka, služba, poroka, za kakšen življenjski uspeh. Številni hindujci so prepričani, da so v naših svetiščih prejeli uslišanja. To je zelo lep običaj.

Marmorni kip Jezusa »po indijsko«. FOTO: Osebni arhiv P. Stanislaus Alla DJ

Se teologi med seboj in z njimi pogovarjate o krščanskih in hindujskih resnicah?

Katoličani smo v razumevanju hinduizma naredili velik korak naprej, zlasti z okrožnico papeža Frančiška »Vsi smo bratje«. Na hindujce danes gledamo z velikim spoštovanjem in na popolnoma drugačen način kot v preteklosti, ko smo jih razumeli kot častilce idolov ali mnogobožce. Za nas so Božji otroci, iskalci Boga, z njimi skušamo graditi dialog in dobre odnose, najpogosteje posredno, skozi skupno služenje potrebnim. V Cerkvi imamo nekaj študijskih medverskih simpozijev, pri katerih, na primer, oni predstavijo reinkarnacijo, mi Božjo »inkarnacijo« ali Sveto Trojico. Ugotavljamo, da imamo premalo znanja drug o drugem, kar se v zadnjem času izboljšuje.

Osrednji indijski Jezuitski kolidž »Vidyajyoty College« (Luč znanja) v Delhiju. FOTO: Osebni arhiv P. Stanislaus Alla DJ