Jezuit in profesor, ki prihaja iz Švice (in mu je zato Slovenija pri srcu), a deluje na Kitajskem, želi z delovanjem svojega inštituta zapolnjevati tisto vrzel, ki v deželi, kjer življenje diktira želja po ekonomski rasti, vedno bolj zija in kliče po »nečem več«.

Kakšna je danes Kitajska? Kdo je ta velesila, ki postaja prva na svetu?

Kitajska ima od nedavnega novo vodstvo – ima novega predsednika Xi Jinpinga. Želijo si predvsem nadaljevati ta ogromen dosežek ekonomske rasti, ki ga vsi občudujemo in so ga dosegli v tako kratkem času. Toda zdaj se pojavlja nov izziv: boj proti korupciji, kar je izpostavil tudi novi predsednik in podpredsednik Li Yuanchao. Celo v komunistični partiji se zavedajo, da bodo izgubili svojo kredibilnost, če bodo dopustili tako korupcijo.

Se jim to zdi pomembno zaradi sebe ali zaradi ekonomske rasti?

Zavedajo se, da je to pomembno za resnično trajnostno rast. Vedno je bil nek privilegiran razred ljudi, ki bodo imeli ugodnosti, a mislim, da lahko vzamemo te izjave za resno zavezo tudi za zaščito okolja in tudi za ekonomsko rast, ki vključuje borbo proti nestabilnosti zaradi vrzeli med revnimi in bogatimi.

Kakšno vlogo imajo pri tem verstva?

Religija bo igrala glavno vlogo. Gotovo ji večina ne bo namenjala kaj dosti pozornosti, zanimalo jih bo le ustvarjanje dobička, a na Kitajskem smo priča ogromni rasti zanimanja za vse religije, v zadnjem času še posebej krščanstvo. To je opazila tudi kitajska vlada.

Toda ko pogledamo v zgodovino, ni bilo vedno tako. Konfucionizem izvira iz Kitajske …

Seveda zdaj vlada promovira konfucijansko etiko kot nekaj, kar je globoko navdahnilo tudi druge azijske kulture in dežele. Toda izziv ostaja velik – dobiček je tako velik, da ni mogoče prezreti, da se ozirajo za tem, kdo oziroma kaj bi jim lahko pomagalo obdržati to kot trajnostno rast. In tu pride na vrsto religija. Lahko rečem, da so judje resnično motivirani, a ne zaradi denarja, ampak njihovih vrednot. So morda v boljšem položaju, ker ne skrbijo le zase, ampak za večjo družbo.

Čemu je namenjen vaš Mednarodni center za poslovno etiko v Pekingu?

Pravzaprav želimo vzpostaviti dialog z različnimi akterji v kitajski družbi, tako z mediji kot mlado generacijo. S primerjavami študijskih primerov želimo narediti dober vzorec za borbo proti korupciji. Želimo dati majhen prispevek k temu, da je tudi velika Kitajska lahko gonilo v etiki – da je gospodarska rast lahko vpeta v neke širše vrednote.

V predavanju ste omenili, da je treba biti zelo pazljiv v delovanju na Kitajskem, saj je težko določiti mejo, od kje naprej je stvar lahko nevarna za vas in vaše delo.

Kitajska te ves čas izziva, da delaš analize družbe. Treba je iskati pot med obsodbami in hkrati pragmatično potjo, preko katere lahko posredujemo sporočilo.


Profesor Rothlin je o etiki na Kitajskem v luči različnih verstev govoril tudi na predavanju v Ljubljani:
http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/5B52F617C2BC8A62C1257B3A0054FDDA?OpenDocument


Foto: Tatjana Splichal