Vzhodni podaljšek Karavank, znan tudi kot Vitanjsko-Konjiške Karavanke, sestavljajo okrog tisoč metrov visoke gore, ki ponujajo veliko možnosti za barvite jesenske sprehode. Med Paškim Kozjakom na severozahodu in Konjiško goro na jugovzhodu se dviga malce manj znana Mala gora. Njen najvišji vrh Stenica (1091 m) se skriva v gozdu, vendar med izletom nanj vseeno nismo prikrajšani za lep razgled. Naužijemo se ga lahko pri ruševinah gradu Lindek, mimo katerih pelje označena pot iz Belega potoka pri Frankolovem.



V planinskem vodniku Po gorah severovzhodne Slovenije je natančno opisano, kako najdemo pot: iz središča Frankolovega nadaljujemo vožnjo proti Slovenskim Konjicam, potem pa čez približno dva kilometra za prvo tesnijo v dolini zavijemo z glavne ceste mimo hiše na levi. Stranska cesta nas čez dobrega pol kilometra pripelje do ostrega ovinka. Tam pustimo avto in se pridružimo potoku, ki šumi med strmimi gozdnatimi pobočji. Pred skalnato gmoto na levi ga preskočimo in nadaljujemo strmeje navkreber. Tla pokriva kamenje in listje, iz strmine nad nami štrlijo skale, spodaj se poglablja grapa. Pot se kmalu potegne mimo slapu, pozneje še enkrat preskoči potok ter se vzpne v razpotegnjeno podolje med Stenico na severu in Kislico na jugu. Ko se drevje razmakne, prispemo do makadamske ceste in križišča, kjer se v desno odcepi pot do deset minut oddaljenih ruševin gradu Lindek.

Pisni viri grad Lindek prvič omenjajo sredi 13. stoletja, ko so ga upravljali vitezi Lindeški, ki so izumrli ob koncu 16. stoletja. V prvi polovici 15. stoletja ga je deloma porušil češki plemič Jan Vitovec, vojskovodja v službi Celjskih. Takrat so ga obnovili, v 18. stoletju pa je dokončno izgubil bitko s časom in se spremenil v ruševine. Mimo njih nam pogled odplava do Konjiške gore, na kateri jasno razločimo razgledni stolp. Na zahodu se med drevjem kaže slikovita Kislica, na jugu se razprostira Posavsko hribovje s Kumom in Gozdnikom. V dolini pa vidimo božjepotno cerkev Svete Trojice na Gojki nad Frankolovim, ki so jo zgradili sredi 19. stoletja.

Ko se vrnemo do križišča, nadaljujemo po asfaltni cesti do odcepa k bližnji kmetiji. Tam zavijemo navkreber čez manjši travnik, se vzpnemo do kolovoza in se za ovinkom, kjer spravljajo drva, poženemo v breg. Označena steza se kmalu pridruži širši poti, ki ji sledimo skoraj do konca. Nato znova prestopimo na stezo, ki se vzpne do samotne kmetije. Za nekaj trenutkov stopimo iz gozda: na drugi strani doline se pokaže Pohorje s temnimi gozdovi in svetlimi travniki.

S ceste, ki pelje proti kmetiji, zavijemo na strmo gozdno stezo, po kateri v četrt ure prilezemo na vršni del gore. Ta je valovit, nekaj časa ozek in potem širok, predvsem pa zelo razpotegnjen. Steze, ki se vleče mimo skal, slokih dreves in medeno rjavih trav, kar noče biti konec. Po strmem bre­gu se dvakrat ali trikrat zako­talijo odsekani glasovi živalskih parkljev, ptice, ki se gostijo z dre­vesnimi plodovi, jo ob našem pri­hodu popihajo v goščavo. Spre­hod po slemenu traja pol ure, potem se nenadoma znajdemo na gozdni jasi z mizo, dvema klopema ter vpisno knjigo in žigom. Na Stenico pripelje tudi označena pot iz Vitanja. Po njej se lahko z vrha spustimo še do pet minut od­daljene kapele, kjer so v skali do­bro vidni – kot nam sporoča na­pis na drevesu – odtisi »Marijinih rok«.



OSNOVNI PODATKI:

Izhodišče: Beli Potok pri Frankolovem.

Dostop: Iz Celja nadaljujemo vožnjo prek Vojnika in Frankolovega proti Slovenskim Konjicam. Približno dva kilometra za Frankolovim zavijemo v levo na stransko cesto (ob odcepu je tabla, ki nas vabi h gradu Lindek). Po njej čez dobrega pol kilometra prispemo do ostrega ovinka, kjer je planinski kažipot. Tam na primernem kraju pustimo avto.

Višinska razlika: 640 m.

Dolžina vzpona: 2 uri.

Kratek opis poti: V prvem delu izleta nas slikovita pot ob potoku pripelje do gradu Lindek. Pozneje pa se mimo dveh samotnih kmetij vzpnemo na sleme, kjer nas čaka še polurni sprehod do vrha. Pot je dobro označena s planinskimi markacijami in kažipoti. Skoraj ves čas hodimo po gozdu, ki obdaja tudi vrh.

Zemljevid: Atlas Slovenije.

NEDELJSKA MAŠA:
V župnijski cerkvi sv. Jožefa delavca na Frankolovem je maša ob nedeljah ob 7.30. in ob 10.30.