Nekdo ljubezen do pokojnih izraža z urejenim grobom, drugi z obujanjem spominov, tretji z molitvijo, četrti z darovanjem za maše, peti z obiskovanjem groba … FOTO: Tatjana Splichal



Kako preprost je nasvet svetega Šarbela: »Ljubite, da postanete sveti.« A kaj, ko si vsak ljubezen predstavlja po svoje. Tudi v odnosu do naših pokojnih. Nekdo ljubezen do pokojnih izraža z urejenim grobom, drugi z obujanjem spominov, tretji z molitvijo, četrti z darovanjem za maše, peti z obiskovanjem groba … Nekateri nimajo do pokojnih nobenega odnosa ali so ostali s pokojnimi v stanju zamer in neodpuščanja.

P. Ivan Platovnjak pravi: »Ljudi, ki ste jih imeli radi in ki so umrli, ne boste nikoli pozabili. O njih lahko govorite v skupinah za žalujoče ali pišete v svoj dnevnik. Z njimi ste lahko povezani ob daritvi maše, z njimi ste v odnosu tudi v vsaki molitvi, ko ste povezani z Bogom, saj v njem umrli živijo. Ko smo z Bogom, smo tako tudi z njimi. Žalovanje je resnično in je trpeče. Zato ni nihče čuden, če žaluje. Vsako žalovanje je znamenje globoke ljubezni do umrlega. Vsakdo ima pravico žalovati na svoj način. Mi smo poklicani, da zanj naredimo prostor v svojem srcu in mu dopustimo, da ubesedi svojo žalost, bolečino. Tako mu zagotovimo, da ni sam in da tisti, ki ga je izgubil, ni pozabljen.«

Za to bomo imeli priložnost tudi v času okrog praznika vseh svetih. Kljub omejitvi gibanja na občine ali regije imamo na voljo veliko možnosti za povezanost. Splet nam to omogoča. Uporabimo ga v dobro in za dobro.


Žalovanje je resnično in je trpeče. Zato ni nihče čuden, če žaluje. FOTO: Tatjana Splichal


»Bežanje pred smrtjo zaradi strahu pred njo je čisto človeško, toda ne vodi k temu, da bi postali bolj človeški. Le če smo pripravljeni soočiti se s smrtjo, jo sprejeti kot del svojega zemeljskega življenja in popotovanja v večnost, moremo postajati v polnosti ljudje ... Če zmoremo biti v veri združeni s Kristusom, je smrt pot preobrazbe za večno življenje v ljubezni, ki smo jo začeli živeti na zemlji in jo bomo živeli v Bogu, ki je Ljubezen, vso večnost. Le ljubezen je močnejša od smrti in tudi od strahu pred njo. Zato se oklenimo Ljubezni, Boga, da bomo zmogli biti ob tistih, ki so umrli, in tistih, ki žalujejo za svojo ljubljeno osebo,« vabi Platovnjak.

»Večkrat se sprašujem, kako pokojni sorodniki zdaj gledajo na nas, na našo družino. Iz perspektive večnosti je videti najbrž zelo drugače. Ne glede na to, ali so že pri Bogu ali pa so še potrebni naše molitve, nas vidijo drugače – probleme, s katerimi se jaz obremenjujem in se mi zdijo nerešljivi, oni vidijo od zgoraj iz povsem druge perspektive. Od 'tam' bolj razumejo mojo situacijo in tako se tudi z njimi kdaj 'pogovarjam', jih sprašujem in verjamem, da me razumejo in mi na svoj način pomagajo,« je svoj pogled razkrila Sonja Mlakar Kreft.

*V novi številki tednika Družina (44/2020) si preberite še celoten pogovor s p. dr. Ivanom Platovnjakom o smrti, žalovanju in odnosu do rajnih; priporočila Slovenske škofovske konference za obhajanje prihajajočih praznikov; pričevanje o tem, kako dobrodejno je pripovedovanje o srečanjih s smrtjo tudi za otroke; in anketo s štirimi sogovorniki o našem odnosu do pokojnih.*