Slovenske barve bosta zastopala Žan Kranjec in Štefan Hadalin, ki je bil aprila lani predstavljen tudi v Naši družini. Takratni prispevek v nadaljevanju poobjavljamo skoraj v celoti in Štefanu (in Žanu) želimo uspešno sezono.

O prvih smučarskih korakih

»Imel sem zelo aktivno in s športom obarvano otroštvo, tako da mi z bratoma nikoli ni bilo dolgčas,« pravi 26-letni Štefan Hadalin. Čeprav je doma z Vrhnike, je že od malega ljubil zimsko vzdušje. »Odkar se spomnim, sem imel izjemno rad sneg in zimo, kmalu sem se tudi pridružil smučarskemu društvu Vrhnika, kjer sem naredil svoje prve smučarske korake.«

Kolajna je posebna nagrada, ki je ne dobi vsak. Zagotovo v tebi zaradi takšnega uspeha ostane nekaj posebnega.

Že kaj kmalu je ugotovil, da bi mu v smučanju lahko uspelo. »Že v zadnjih letih smučanja v otroški kategoriji sem slutil, da se moje trdo delo in zagnanost lahko obrestujeta. Glavna odločitev je padla z vstopom v srednjo šolo, ko sem tudi zaradi smučarske kariere zamenjal izobraževalno okolje, saj sem zaradi boljših pogojev dela odšel v Kranj, kjer sem bival v dijaškem domu in treniral v tamkajšnjem klubu.«

Čeprav je Štefan Hadalin doma z Vrhnike, je že od malega ljubil zimsko vzdušje. FOTO: Vid Ponikvar/Sportida

V delavnosti in zagnanosti moraš biti neizprosen

Trdo delo in zagnanost ga od takrat stalno spremljata, kar potrjujejo tudi njegovi sotekmovalci. »Te značilnosti sem pridobil skozi življenje, saj sem le tako lahko prišel do neke ravni. Opažam pa, da mora tekmovalec z razvojem in prehodom na višjo raven gojiti in si privzgojiti tudi druge lastnosti, kot so potrpežljivost, doslednost in vztrajnost. Te lastnosti so dobrodošle, ker je konkurenca neizprosna in moraš biti v smislu delavnosti in zagnanosti v najširšem pomenu neizprosen tudi ti. Tega pa ne morem trditi za trmo, ki te lahko večkrat vodi v napačno smer.«

Smučarsko gledano prav tako želim napredovati in se izpopolnjevati, rezultatsko verjamem, da imam še veliko prostora za napredek. Želja so tudi stopničke. Zadovoljen bom z vsem naštetim

Imel je srečo tudi v tem, da so ga doma na njegovi smučarski poti vedno podpirali. »Moje udejstvovanje v smučanju je bilo še pred nekaj leti velik finančni zalogaj, saj je smučanje v mladinskih letih precej drag šport. Sicer pa sem vedno čutil, da me družina podpira in da jo veseli, da sem srečen v tistem, kar počnem.«

Prispevek je bil objavljen v Naši družini (14/2020).

Pri 20 letih so se začeli uspehi

Podpora družine, vztrajnost in delo so leta 2015 pripeljali do prvih Štefanovih uspehov. Takrat je na svetovnem prvenstvu za mladince v Hafjellu na Norveškem dobil prvi dve kolajni, ki sta bili srebrnega leska. Že naslednje leto je prav tako na mladinskem svetovnem prvenstvu prejel dve odličji, a tokrat zlati.

Že v zadnjih letih smučanja v otroški kategoriji sem slutil, da se moje trdo delo in zagnanost lahko obrestujeta.

S tem je dobil dokončno potrditev, da je njegova pot prava. S kolajnami pa so se povečale tudi ambicije. »Želje in apetiti se ti dvignejo, predvsem ker ti kolajne dajejo določeno potrditev, obenem pa ti ne zagotavljajo nikakršnega uspeha v prihodnosti. Morda je luč pričakovanj bolj uperjena vate in je pritisk uspeha zato večji.«

Ker je Štefan še mlad tekmovalec, ima pred sabo še kar nekaj smučarskih sezon in tudi sam verjame, da lahko v njih še napreduje. FOTO: EXPA

»Kolajna me je spomnila na vsa leta dela in odrekanj«

Sledil je za vsakega tekmovalca težak preskok na najvišjo smučarsko raven. A že v njegovi tretji celotni sezoni v svetovnem pokalu mu je uspel uspeh kariere. Dobil je srebrno odličje v kombinaciji na svetovnem prvenstvu v Areju na Švedskem. »Občutki so bili enkratni, polni emocij, res neverjetni. Na leta dela, odrekanja, zgodovinski dogodek, sreča, evforija. Kolajna je posebna nagrada, ki je ne dobi vsak. Zagotovo v tebi zaradi takšnega uspeha ostane nekaj posebnega.« Takoj po svetovnem prvenstvu se je veselil še največjega uspeha v svetovnem pokalu, saj je prav tako v kombinaciji s tretjim mestom dosegel prve stopničke.

Želim rasti kot oseba in postati še bolj zrel in odrasel v svojem vedenju in odločitvah.

»Preventivno pripravljenost tako telesno kot psihološko jemljem zelo resno, saj se zavedam visokih tveganj, ki smo jih deležni v našem športu,« pravi Štefan in se zaveda, da je smučanje šport, v katerem je poškodb veliko. Zato se pred vsakim treningom in tekmo spomni na nasvet, ki mu ga je v mladinskih letih dal trener Slavko Zupanc. »Vedno mi je dejal 'z glavo, na glavo' in tega se poskušam držati še danes. Na smučarskih treningih vadim dvigovanje stopnje tveganja postopno, da mi je potem to na tekmah bolj domače in ne hodim v nevarne cone, ki jih ne poznam oz. v katerih si ne zaupam dovolj.«

S svojimi uspehi je dobil ne samo veliko navijačev v Sloveniji, postal je tudi eden od vzornikov za mlade rodove slovenskih smučarjev, a se tega niti ne zaveda. »Če je to res, potem sem na to zelo ponosen in poskušal bom biti spodoben vzor,« skromno pravi Štefan.

Želje in apetiti se ti dvignejo, predvsem ker ti kolajne dajejo določeno potrditev, obenem pa ti ne zagotavljajo nikakršnega uspeha v prihodnosti. Morda je luč pričakovanj bolj uperjena vate in je pritisk uspeha zato večji.

Šolanje je pomembno že zaradi izkušnje

A Štefan Hadalin ni dejaven samo na smučarskih progah, je eden od športnikov, ki jim je ob smučanju uspelo dokončati tudi šolanje. Diplomo je opravil na višji strokovni ekonomski šoli v Kranju. »To, da sem opravil formalno izobraževanje na višji stopnji od srednje šole, se mi zdi pomembno že zaradi izkušnje. Ob tem pa sem pridobil določena znanja, ki mi bodo morda koristila v prihodnosti že med ali pa predvsem po karieri.«

Štefan Hadalin med treningom. FOTO: osebni arhiv 

Čeprav se zdi čudno, je že tako, da smučarji v prostem času težko odmislijo smučanje. Tudi poleti trenirajo in nabirajo energijo za nove sezone. A kaj počne Štefan Hadalin, kadar ima nekaj ur prostega časa? »Rad peljem sosedovega psa Jacka na sprehod ali pa samo poležavam in pogledam kakšen dokumentarno-izobraževalni film. V zadnjih letih rad prisluhnem dobrim radijskim oddajam na Valu 202. Sicer pa ostajam telesno aktiven in imam točno določen program treningov v pripravljalnem obdobju.«

»Imam še veliko prostora za napredek«

Ker je Štefan še mlad tekmovalec, ima pred sabo še kar nekaj smučarskih sezon in tudi sam verjame, da lahko v njih še napreduje. Verjamemo, da je s svojo delavnostjo in zagnanostjo sposoben poseči še po mnogih stopničkah in kolajnah. »Želim rasti kot oseba in postati še bolj zrel in odrasel v svojem vedenju in odločitvah. Smučarsko gledano prav tako želim napredovati in se izpopolnjevati, rezultatsko verjamem, da imam še veliko prostora za napredek. Želja so tudi stopničke. Zadovoljen bom z vsem naštetim,« pravi Štefan.

To, da sem opravil formalno izobraževanje na višji stopnji od srednje šole, se mi zdi pomembno že zaradi izkušnje. Ob tem pa sem pridobil določena znanja, ki mi bodo morda koristila v prihodnosti že med ali pa predvsem po karieri.

Blagoslov navijačev Štefana Hadalina

Predlani se je zgodil zanimiv dogodek, ki ni prišel med glavne športne novice. Pred pokalom Vitranc v Kranjski Gori se je na pobudo Štefanovega očeta Tomaža Hadalina, ki je tudi vodja navijaškega kluba Štefana Hadalina, zgodil blagoslov navijačev na poti na tekmovanje pokala Vitranc. Podelil ga je rektor brezjanske bazilike p. Robert Bahčič. Namenjen pa ni bil samo njim, ampak tudi tekmovalcem in vsem pokojnim navijačem, ki so Štefana spremljali na njegovi smučarski poti.