Kot je za STA pojasnil generalni direktor premogovnika Janez Rošer nihče izmed poškodovanih rudarjev ni pristal v bolnišnici. O dogodku so nemudoma obvestili tudi republiškega rudarskega inšpektorja, ki je že obiskal kraj nesreče. Preiskava je zaenkrat še v teku, več o njegovih ugotovitvah pa bo znanega danes čez dan.

V velenjskem premogovniku nezgodo globoko obžalujejo in pojasnjujejo, da si s preventivnimi ukrepi, varnostno-tehnološkim informacijskim sistemom, vsakodnevnim spremljanjem vseh parametrov v jami, izdelanim načrtom obrambe in reševanja ter osveščanjem zaposlenih vsakodnevno prizadevajo, da bi bilo tovrstnih nesreč čim manj. Kljub temu pa zaradi specifike dejavnosti, ki poteka 500 metrov pod površjem, še vedno lahko pride do dogodkov, ki se jih kljub najsodobnejši tehnologiji ne da predvideti.

Kaj je stebrni udar

Pred tem se je zadnja tovrstna nesreča se je v Velenjskem Premogovniku zgodila leta 2019, ko je bilo poškodovanih 11 rudarjem. Kljub tovrstnim nesrečam velja velenjski premogovnik za enega od najsodobnejših v Evropi in na svetu, rudarske nesreče v njem pa so v primerjavi z ostalimi premogovniki izredno redke.

T. i. stebrni udar nastane, ko se v rudniku brez predhodnega opozorila hipno sprosti nastala napetost v hribini. Pri tem se silovito strese celotna okolica tovrstnega dogodka. Rudarji nastalo situacijo praviloma opisujejo z besedami, da je to tako, kot da bi te nekdo prijel, močno stresel in zabrisal po jami. Tovrstni dogodki so za rudarje izredno nevarni, saj se lahko ob neugodnih okoliščinah končajo tudi s smrtnimi žrtvami.

Zadnja nesreča s smrtnimi žrtvami se je v velenjskem premogovniku leta 2003, ko sta zaradi zastrupitve z jamskimi plini umrla dva rudarja. Število rudniških nesreč v premogovniku sicer že dolga let konstantno upada.