Kmetija Koroša je srednje velika družinska kmetija, na kateri so imele ženske vselej velik vpliv. Prve pujse je namreč na kmetijo pripeljala Žanova babica, zaradi Žanove mame pa so pred več kot 10 leti odprli dejavnost predelave mesa. »Kakšne spremembe bodo zaradi mene, bomo še videli,« v smehu pripomni Nastja, ki izhaja iz mlekarske kmetije.

Za krškopoljske prašiče, ki izhajajo iz Krško-Brežiškega polja, je značilna črna barva telesa s širokim pasom belkaste barve prek pleč. FOTO: Marko Mesojedec

V hlevu »kraljuje« Štef

Obdelujejo dobrih 30 hektarov ornih površin, na posestvu pa redijo približno 150 prašičev, 40 kokoši in enega petelina ter tri ovčke. Posebej velja omeniti glavnega merjaščka, ki sliši na ime Štef.

Domači merjašček, krškopoljski prašič Štef. FOTO: Marko Mesojedec

»Prašičje meso predelamo v domače mesnine, v domači trgovini pa prodajamo tudi bučno olje, česen in jajca ter sončnično seme. Posebnost naše kmetije je zaključen krog. Naše živali jedo hrano iz naših njiv, prašiči za predelavo se skotijo v domačem hlevu. Mi jih vzredimo, predelamo in prodamo,« pojasnjujeta Nastja in Žan.

Celoten podkast lahko poslušate tukaj.

Pred desetimi leti v predelavo mesa

Na kmetiji trenutno živi pet družinskih članov, a kmalu jih bo šest, saj se bo Nastji in Žanu kmalu pridružil dojenček. V bližnji prihodnost naj bi zadoneli tudi poročni zvonovi, sta nam potrdila.

Čez nekaj mesecev bosta postala starša. FOTO: Marko Mesojedec

Gospodar kmetije je Žanov oče Marjan, ki izvaja tudi vsa mesarska dela, mama Tea pa je njegova desna roka. Prav ona je »kriva«, da so se preusmerili v predelavo mesa. »Poleg naju je na kmetiji še nepogrešljiva članica teta Metka, ki najpogosteje vihti metlo in zalivalko.«

Polje česna. FOTO: Marko Mesojedec

Z delom na kmetiji se zaenkrat preživljata oče in mama, teta je upokojena, Nastja in Žan pa imata vsak svojo službo. Nastja je po izobrazbi profesorica razrednega pouka, zaposlena pa je kot knjižničarka in učiteljica na Centru za sluh in govor Maribor. Žan je gradbeni tehnik, ki se je spogledoval s poklicem vzgojitelja, preizkusil se je tudi v vojaških vodah, sedaj pa je zaposlen kot prodajalec v kmetijski trgovini. »Zaenkrat ni dovolj dohodka, da bi še kdo od naju ostal doma. Imava pa željo kmetijo popeljati v smer, da bova od nje lahko tudi sama živela.«

Sproščeno vzdušje med snemanjem podkasta. FOTO: Kaja Zupanc

Na kmetiji redijo slovenske avtohtone pasme

Njihova kmetija je tudi ARK središče, kar pomeni, da ohranjajo slovenske avtohtone živali (in rastline). Na njihovi kmetiji tako najdemo slovensko avtohtono pasmo prašičev (krškopoljski prašič), avtohtono pasmo kokoši (štajerska kokoš) in avtohtono pasmo ovce (istrska pramenka).

Na kmetiji se sliši tudi kokodakanje avtohtone štajerske kokoši. FOTO: Marko Mesojedec

Pestra ponudba mesnih izdelkov

V njihovi domači trgovini najdemo kar 25 različnih mesnih izdelkov, s katerimi sodelujejo tudi na različnih ocenjevanjih. »Plakete in kolajne nam ne pomenijo veliko, so pa potrditev, da so naši izdelki dobri. Nazadnje smo prejeli zlato nagrado za čurko - kolino in prleško tűnko. Pokali iz pink ponka in ribičije pa tudi najdejo svoj prostor v vitrini,« pravi Žan in doda, da bosta z Nastjo letos začela graditi lastno hišo, ki bo le nekaj korakov stran od sedanje domačije.

Vitrina z domačimi mesnimi dobrotami. FOTO: Marko Mesojedec

»Usodna« študentka zabava

Nastja in Žan sta se spoznala na eni od študentskih zabav v Mariboru. »Jaz sem bila pogumna in Žanu žvižgala iz študentske sobe, čez nekaj časa sva se našla na Facebooku, sledil je prvi čaj. Na kmetijo sem se skoraj dokončno preselila pred epidemijo, ko nam je bilo onemogočeno gibanje med občinami,« se spominja Nastja.

Pogovoru z iskrivima mladima kmetoma lahko prisluhnete tudi tukaj.

Nastja knjižni molj, Žan po duši športnik

Nastja in Žan sta člana Društva podeželske mladine Sv. Jurij ob Ščavnici. Žan se je pridružil društvu na Nastjino pobudo. Oba sta tudi člana lokalnega gasilskega društva. Nastja kot knjižničarka zelo rada v roke prime knjigo, Žan pa je v preteklosti treniral nogomet in atletiko. Blizu sta mu bila zlasti tek na 21 in 42 kilometrov. Zelo spretno se suče tudi na plesišču. A ne glede na različne dejavnosti, s katerimi se ukvarjata, zlahka najdeta kak skupen hobi, kot je vzpon na kak hrib ali goro.