Prestižna izdaja prinaša prikaz vseh 50 prvih slovenskih knjig, ki so utemeljile slovenski jezik in književnost.

V njej je zbrana neprecenljiva zapuščina dokumentov, ohranjenih v knjižnicah in arhivih v Sloveniji in tujini, poleg tega pa monografija povzema doslej znane podatke in jih dopolnjuje z novimi povezavami, hipotezami in odkritji.

Avtorja novih posnetkov dragocenih strani iz slovenske zgodovine sta Tomo Jeseničnik in Klemen Kunaver.

Ta pomembni knjižni projekt so v sodelovanju z ZRC SAZU predstavili v sredo, 15. decembra 2021, v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani.

Z avtorjem knjige dr. Kozmo Ahačičem se je pogovarjal urednik knjige dr. Aljoša Harlamov.

V 50 poglavjih predstavi prvih 50 slovenskih knjig

Bibliofilska izdaja Stati inu obstati je velika pridobitev za slovenski jezik in kulturo, med bralce pa prihaja v letu, ko praznujemo 30. obletnico samostojnosti Republike Slovenije.

Ta knjiga o knjigah v 50 poglavjih predstavi prvih 50 knjig v slovenščini iz 16. stoletja in začetka 17. stoletja, torej iz časov začetkov tiskane besede, ko so nastali prva slovenska slovnica, prvi abecednik, prvi prevod Biblije v slovenščino, prvi slovar slovenskega jezika in druga ključna dela.

Dragocena izdaja, ki je izšla v samo 300 unikatnih, ročno vezanih in oštevilčenih izvodih, prinaša več kot 400 fotografij knjig in detajlov knjig neprecenljive vrednosti.

Avtorja novih posnetkov dragocenih strani iz slovenske zgodovine sta Tomo Jeseničnik in Klemen Kunaver.

Velikost knjige je 31 x 40 cm in ročna vezava v vrhunsko obdelano usnje.

Kozma Ahačič s knjigo Stati inu obstati. FOTO: Ivo Žajdela

Dr. Kozma Ahačič poudarja, da gre za pomemben projekt

Urednik dr. Aljoša Harlamov na vprašanje, zakaj je Stati inu obstati tako pomembno delo, odgovarja: »Med drugim zato, ker ovrže splošno prepričanje, da so začetki slovenščine nekakšno otroštvo našega jezika, da sta bila, na primer, Katekizem in Abecednik napisana v neki preprostejši, otroški različici današnjega jezika, kar ne drži.

Slovenščina, v kateri so pisali protestantski pisci 16. stoletja, je kompleksen in estetsko izdelan jezik.«

Avtor tega edinstvenega prikaza del protestantov na slovenskem je jezikoslovec in literarni zgodovinar dr. Kozma Ahačič, ki poudarja, da gre za pomemben projekt:

»Nanj sem se, ne da bi vedel, da ga bo nekoč izvedla Cankarjeva založba, pripravljal že vse od svojega doktorata, zbiral sem gradivo ...

Seveda sem se na povabilo, da bi skušal napisati delo o 16. stoletju v Sloveniji, z veseljem odzval.«

Slovenci smo s temi knjigami stopili ob bok velikim evropskim narodom

Predsta­vljenih je 15 osebnosti protestantizma pri nas.

Zlasti Primož Trubar je bil tisti genialni mislec in kleni mož, ki je s Katekizmom in Abecednikom (1550), prvima slovenskima tiskanima knjigama, postavil temeljne gradnike našega skupnega jezika.

Jurij Dalmatin je s prevodom Biblije postavil Slovence ob bok velikim evropskim narodom, Adam Bohorič je napisal prvo slovnico slovenskega jezika, Sebastijan Krelj je prvi storil zavestni in kakovostni odmik od knjižnega jezika Primoža Trubarja.

Drugi protestantski pisci, predstavljeni v tej prestižni izdaji, so še: Jurij Juričič, Lukež Klinc, Janž Mandelc, Janž Tulščak, Matija Trost, Janž Schweiger, Hieronim Megiser, Andrej Savinec, Felicijan Trubar, Marko Kumpreht in Janž Znojilšek.

Avtor Kozma Ahačič in urednik Aljoša Harlamov. FOTO: Ivo Žajdela

Knjige so iz knjižnic in arhivov od Ljubljane do Tübingena in Londona

Predstavljene knjige so iz knjižnic in arhivov od Ljubljane do Tübingena in Londona.

Veliko knjig je težko dostopnih, veliko jih obstaja samo v enem, dveh ali treh izvodih po Evropi.

Dr. Ahačič je v besedilu podal celovit vpogled v dogajanje tistega časa: vse pomembne podatke in okoliščine nastanka ter razvoj slovenskega jezika in književnosti.

V knjigi so celostranske fotografije naslovnic, odprtih knjig, tipičnih strani v razmerju 1 : 1, detajlov, poškodovanih delov s komentarjem.

Primož Trubar (1508–1586)

Leta 1517 je Martin Luther javno objavil 95 tez o reformi cerkve. Da bi verski pastirji omogočili v novem duhu vernikom neposreden stik z Bogom, so morali ustvariti verske priročnike v ljudskem jeziku.

Po zaslugi slovenskih reformatorjev so bili tako v tem obdobju postavljeni tudi temelji šolstva in širjenja pismenosti in bralne kulture.

Primož Trubar se je rodil na Rašici pri Velikih Laščah. Šolanje pri tržaškem škofu Petru Bonomu mu je odprlo pogled v tedanje sodobne tokove.

Njegova zapuščina je izjemna. Prevedel, napisal, pripravil je skoraj 30 knjig, spodbujal k učenju maternega jezika, bil izjemen snovalec in povezovalec podobnih versko-kulturnih centrov v tedanjem cesarstvu.

Knjiga Stati inu obstati. FOTO: Ivo Žajdela

Rodoljub ilirski pomeni: Sestavil slovenski domoljub

Dolgo je veljalo, da sta prvi Trubarjevi knjigi izšli v Tübingenu. Helmutu Clausu pa je leta 2013 uspelo na podlagi razširjenosti inicialke L ter primerjave preostalih črk obeh knjig iz leta 1550 ugotoviti, da ni takšnih v nobenem tisku Ulricha Morharta v Tübingenu. Črke in lesorez z inicialko L naj bi bile iz tiskarne Petra Frentza v Schäbich-Hallu v Nemčiji.

Oznako Illiricus (Ilirski), s katero se je Trubar podpisal v Katekizmu iz leta 1550, so do zdaj največkrat prevajali kot rodoljub ilirski, ustrezno pa je slovenski, torej: Sestavil slovenski domoljub.

Ime tiskarja in kraj tiska je skril zato, da bi preprečil onemogočenje razširjanja svojih knjig.

Na koncu uvoda Katekizma je podpis, ki se glasi: »Ty Vashi Slushabniki inu Bratie. N. V. T.« Pod začetnico T. se nedvomno skriva Primož Trubar, prav tako ni dvoma, da začetnica V. označuje Petra Pavla Vergerija. A kdo je označen kot N.? Odgovor na to vprašanje ostaja nerazrešen.

Abecednik: verski učbenik in prva slovenska čitanka

Tudi Abecednik (1550) je delo neprecenljive vrednosti, saj s Katekizmom predstavlja enega najpomembnejših dokumentov slovenske kulturne zgodovine.

Latinski citat, ki ga je Trubar postavil na naslovnico svojega Abecednika, je postal eno glavnih vodil slovenskih protestantskih piscev glede rabe domačega jezika.

Škof Peter Pavel Vergerij, svetovalec vojvode Krištofa v Tübingenu, je pisal Trubarju v pregnanstvu, »če bi si upal prevesti biblijo v slovenski in hrvaški jezik ...«

Za Slovence je zelo pomembno, da Vergeriju ni uspelo prepričati Trubarja, da bi sestavil enoten prevod Svetega pisma za več južnoslovanskih ljudstev hkrati.

Če bi Trubar to storil, njegove naslednje knjige verjetno ne bi bile napisane v slovenščini.

Avtor knjige Kozma Ahačič. FOTO: Ivo Žajdela

Avtor kot prijatelj vseh Slovencev

Tudi na naslovnici Abecednika ni podatkov o letnici izida, tiskarju in kraju tiska. Trubar se je na naslovnici označil kar kot prijatelj vseh Slovencev. Naklada se je gibala med 400 in 1.000 izvodi.

Njegovi glavni in neposredni uporabniki so bili sicer predvsem učitelji, večidel duhovniki.

Abecedniku so dodani predgovor, katekizem s kratkim uvodom, molitve, rimske in arabske številke. V dodatku so opombe o branju črk. Knjižica obsega skupaj z naslovnico 27 tiskanih in tri prazne strani.

Ta drugi dejl tiga Noviga testamenta, Tübingen, 1560

Ta drugi dejl tiga Noviga testamenta vsebuje Trubarjev seznam načrtovanih novih novozaveznih prevodov in začetek nemškega posvetila.

Popolna zmaga Trubarjeve »slovenske« vizije.

Začetek zapisa slovenskega knjižnega jezika z latinskimi črkami.

Priznanje pravilnosti Trubarjeve vizije tega, kaj slovenski knjižni jezik je.

Prvo prevajanje svetopisemskega besedila v slovenščino.

Trubar se izkaže tudi kot imeniten pripovedovalec. Iz teološkega besedila je znal narediti aktualno, zanimivo, ponekod celo napeto besedilo, namenjeno najbolj izobraženemu verskemu bralstvu – a tudi laikom.