Starši usmerjajo, otrok se odloči
Starši usmerjajo, otrok se odloči
Petra: Čutim dolžnost, da jim pomagam
Zdi se mi prav, da se kot starš vključiš v proces izbire, ker menim, da si svojemu otroku dolžan pomagati pri tej odločitvi. Navsezadnje je to za osnovnošolca najpomembnejša dotedanja odločitev v življenju. Gledala sva, da sva se vključevala tako, da sva hčerki pomagala najti, kaj si želi, ne pa, da bi ji sugerirala, kaj si midva zanjo želiva. Podobno zdaj pogovore že odpiramo z drugim otrokom, sedmošolcem. Skratka, jaz sem jo že v osmem razredu spodbudila, da se je vključevala v informativne dneve na daljavo. Predvsem zato, ker še ni vedela, katera smer jo zanima. Potem je hitro dozorela odločitev za gimnazijo, tako da je bilo bolj vprašanje, katera gimnazija. Upoštevali smo tudi njeno željo po menjavi okolja in družbe. Končno odločitev je sprejela sama, midva pa sva ji pomagala s pogovori, tehtanjem prednosti in pomanjkljivosti ter s skupnim ogledom šole.
Mart...