Čeprav želimo biti čim boljši starši svojim otrokom, nismo popolni in delamo napake. Pripravljeni moramo biti tudi na lastne padce. Ne bomo se vedno pravilno odzvali, ne bomo vedno izrekli pravih besed in ne bomo vedno želeli najboljšega.

Pomembno je, da se spomnimo, da je On, ki nam je zaupal otroka v vzgojo, tudi naš Odrešenik. Njegov križ pomeni, da se nam ni treba skrivati v sramu in da nas ne paralizira občutek krivde, saj je Jezus plačal kazen za vsak trenutek, ko nam kot staršem spodleti. Ker se nam v trenutkih neuspeha ni treba bati Božje jeze, se lahko zatečemo k Njemu po pomoč ter prejmemo njegovo odpuščanje in pomoč. Ko se kopamo v tolažbi Božjega odpuščanja, smo sposobni priznati svoje slabosti in jih priznati ne le Bogu, temveč tudi svojim otrokom.