Papež Frančišek se je srečal z udeleženci prvega mednarodnega kongresa o pastorali starostnikov na temo Bogastvo let, ki je od 29. do 31. januarja 2020 v organizaciji Dikasterija za laike, družino in življenje zasedal v Vatikanu. Kot poroča Radio Vatikan, je sveti oče v nagovoru poudaril, da ostarele osebe predstavljajo sedanjost in prihodnost Cerkve, starost pa ni bolezen, temveč privilegij.

»Bogastvo let je bogastvo oseb, vsake posamezne osebe, ki ima za sabo mnogo let življenja, izkušenj in zgodovine. Je dragoceni dar, ki se oblikuje na poti življenja vsakega moškega in ženske, ne glede na izvor, pripadnost, gospodarske in družbene pogoje. Kajti življenje je dar in njegova dolžina je privilegij, za nas same in za druge. Vedno,« je na začetku srečanja z udeleženci kongresa poudaril papež Frančišek.

Kako osmisliti obdobje starosti

V 21. stoletju je starost postala ena od značilnih potez človeštva. V nekaj desetletjih se je demografska piramida obrnila in danes ogromna navzočnost starostnikov predstavlja novost za vsako družbeno in zemljepisno okolje po svetu. Za nekatere starost pomeni leta, ko jim opešajo moči pešajo in se pojavijo znamenja bolezni, potreba po pomoči ter družbena izoliranost, za mnoge pa je starost začetek dolgega obdobja telesnega in duševnega blagostanja ter svobode od delovnih obveznosti.

V obeh primerih si je treba zastaviti vprašanje, kako živeti ta leta in kakšen smisel dati tej življenjski fazi, ki je za mnoge lahko dolga. Dojeti moramo vrednost starosti in jo ceniti. Po eni strani se morajo države soočiti z novimi demografskimi razmerami na gospodarski ravni, po drugi strani pa civilna družba potrebuje vrednote in pomene za tretje in četrto starostno obdobje inn predvsem tukaj je pomemben prispevek cerkvene skupnosti, je poudaril papež in izrazil veliko podporo kongresu o pastorali starostnikov.

Starost je blagoslov

V Svetem pismu je dolgo življenje blagoslov. Po papeževih besedah nam Bog Oče s starostjo podari čas, da poglobimo poznavanje Njega, bližino z Njim, da še bolj vstopimo v njegovo srce in se mu izročimo: »Starostnik, tudi ko je slaboten, je lahko orodje zgodovine zveličanja.«

Ne zgolj preteklost, ampak sedanjost in prihodnost Cerkve

Cerkev se zaveda nenadomestljive vloge ostarelih oseb, zato je kraj, kjer so generacije poklicane med seboj deliti načrt Božje ljubezni, v odnosu vzajemne izmenjave darov Svetega Duha. Po papeževih besedah nas to medgeneracijsko podeljevanje obvezuje, da spremenimo svoj pogled na starostnike ter se naučimo gledati v prihodnost skupaj z njimi.

Starost ni bolezen, temveč je privilegij!

Papež je zbrane pozval, naj se ne omejujejo pri oznanjevanju evangelija starim staršem in ostarelim: »Pojdite jim naproti z nasmehom na obrazu in z evangelijem v rokah. Stopite na ulice vaših župnij in pojdite iskat ostarele, ki živijo sami. Starost ni bolezen, je privilegij! Osamljenost je lahko bolezen, a z ljubeznijo, bližino in duhovno tolažbo se jo lahko ozdravi.«

Starostniki kot akterji pastorale

Papež Frančišek je ob koncu govora izpostavil, da ima Bog vsepovsod po svetu »številčno ljudstvo starih staršev«, ki imajo v današnji sekularizirani družbi pomembno vlogo posredovanja vere svojim vnukom. In ravno oni so »nenadomestljivi člen pri vzgoji za vero najmlajših in mladih«: »Pomagati si moramo in jih vključiti v naša pastoralna obzorja ter jih obravnavati kot nepogrešljive sestavne dele naših skupnosti.« Starostniki niso samo osebe, ki smo jim poklicani pomagati, ampak so lahko tudi dejavni v evangelizacijski pastorali, saj so privilegirane priče zveste Božje ljubezni.