Starost je žalost. Pa ne zaradi starosti, srečni smo, da smo jo dočakali. Problem so ljudje, ki jo načrtno grenijo. Vsiljujejo strah jutrišnjega dne. Kot da današnji sam na sebi ni že dovolj naporen.

Trdijo, da smo dobili rekordno povišanje pokojnin. V odstotkih. Tistim, ki imamo višje, se to nekaj pozna. Večini nič. Ne samo to. Še tisto, kar dajo, z zvišanjem cen poberejo – celo več, kot so upokojenci dobili. Hinavsko taktiko vrhunsko obvladajo. To je ena oblika kraje. Druga, manj vidna, je inflacija. Narašča in zmanjšuje vrednost prihrankov. Neskončno so iznajdljivi in brezobzirni. Jamo, ki jo kopljejo, bo naslednja vlada, ki bo gotovo prišla, težko zapolnila. Ko bo popravljala njihove napake, bodo vreščali, kako slabo se nam godi. Ne bodo priznali, da zaradi njih. Denarja ni toliko, kot ga je bilo včasih, ko smo imeli tiskarno zanj. Včasih se je barva še prijemala prstov. Sedaj je treba gospodariti s tistim, kar imamo. Niso nevarne samo kraje, še bolj slabo gospodarjenj...