Nasproti Banjške planote, na drugi strani reke Soče, se proti severovzhodu vleče greben Kanalskega Kolovrata. Za njim se v ozki, skoraj neposeljeni dolini skriva reka Idrija, po kateri teče meja med Slovenijo in Italijo. Med Idrijo in ravnino pri Čedadu stoji na razglednem slemenu starodavna božja pot Beneških Slovencev Stara Gora. Ker se k tamkajšnji Marijini cerkvi stiska več mogočnih stavb, je kompleks od daleč videti kot utrdba.

»Na Staro goro priroma vsako leto od blizu in od daleč brez števila romarjev, slovenskih in laških. Tu pa tam pridejo sem po malem celo s Kranjskega. Kraj je vsestranski zanimiv, razgled posebno krasen in širen. Sploh, kdor ima priliko, ne bo mu žal, če pogleda gori; iz Čedada se celo lahko pelje, dasi je bolje hoditi,« je spomladi leta 1898 zapisal duhovnik Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev«.

Stara Gora počiva na višini 618 metrov, Sveta Gora nad Solkanom pa na višini 681 metrov. Obe Marijini romarski središči ne povezuje samo igr...