V božično okrašeno cerkev smo zadnjič pripeljali človeka,
ki je v ta božji
hram neskon­čno rad zaha­jal, v njem prebil mnogo ur, zanj nesebično dolga leta
skrbel in ga
lepšal in v njem
prejemal moč in tolažbo za svoje in življenje svojih dragih.

Pokojni Stanko Kostanjšek, mežnar, tako se je najraje imenoval, se je rodil 10. januarja 1943 v Brežicah. Pred petdesetimi leti se je z družino preselil v župnijo Dobrepolje, kateri je zapustil trajen pečat. Prišel je s svojimi problemi in iskal možnosti, kako bi lažje živeli. Ni mu bilo lahko. Vedel pa je, kje je rešitev. Boga nikoli ni pozabil. Ko je stopil v službo cerkve kot cerkovnik, je postal nov človek, človek po Božjem srcu, v marsičem zgled vsem drugim. Elegantno napravljen na zunaj, v srcu pa poln svetega spoštovanja. Kmalu se je službi mežnarja pridružilo še poučevanje verouka. Naredil je katehetsko šolo in z navdušenjem poučeval otroke. Pokazala se je potreba po izrednem delivcu svetega ob...