V Zavodu sv. Stanislava je dvodnevni mednarodni simpozij z naslovom Poslanstvo katoliških šol: Odgovor na sodobne izzive, ki traja danes, 27. novembra, in jutri. Kot so zapisali na svoji spletni strani, je namen simpozija oblikovati smernice za prihodnji razvoj katoliškega šolstva in je nekakšen odgovor na pobudo, ki jo je spomladi oblikovala Kongregacija za katoliško vzgojo v Vatikanu.

Današnjega odprtja se je udeležil tudi novi ljubljanski nadškof metropolit Stane Zore in kot največjo vrednoto poudaril človeka samega. Ta mora biti po njegovem mnenju v ospredju v katoliškem šolstvu, ne pa v ozadju, podrejen nekim programom. Poslanstvo katoliškega šolstva je, je dejal Zore, da zdravi miselnost v narodu. Navezal se je na besede misijonarke Matere Terezije, da je kapljica res samo kapljica, ampak bi bilo brez nje morje siromašneje. "In te kapljice katoliškega šolstva, ki jih je vedno več, lahko spreminjajo to morje našega naroda in njegove miselnosti," je dodal.

Kongregacija je v pripravah na jubilejno leto 2015, ko bo 50 let od koncilskega dokumenta Gravissimum Educationis in 25 let od apostolske konstitucije Ex Corde Ecclesiae, pripravila spodbudo, ki jo je objavila in posredovala tudi vsem škofovskim konferencam. Med praznovanjem obletnic se bo Zavod udeležil velikega srečanja v Rimu, na kar se že zdaj pripravlja z analiziranjem stanja v katoliškem šolstvu. Poročilo je po vatikanskem anketnem vprašalniku pripravil Inštitut za raziskovanje in evalvacijo šolstva (IREŠ), ki deluje pod okriljem Zavoda sv. Stanislava. Ugotovitve bodo uporabili za izhodišče širše razprave (ta bo na simpoziju), na podlagi katere se bodo odločali o nadaljnjem razvoju.

Med katoliškimi šolami premalo sodelovanja

Raziskavo o stanju katoliškega šolstva v Sloveniji je predstavil sodelavec IREŠ, Marko Weilguny. Ugotovil je, da na slovenskih katoliških šolah ni nasilja med dijaki, zaposleni praviloma ne vlagajo tožb proti vodstvom zaradi mobinga na delovnem mestu, učitelji med seboj dobro sodelujejo, tudi atmosfera na šolah je dobra. Vendar pa je med katoliškimi šolami premalo sodelovanja, več pozornosti bi katoliške šole morale nameniti tudi tehnološkim spremembam ter prilagoditvi programov in pristopov učencu, ki po Weilgunyjevih besedah ni več poslušna, prazna posoda, ki želi sprejemati znanje pedagoške avtoritete, ampak pričakuje več občutka in razumevanja pri poučevanju, med drugim tudi sprejemanje njegovih mnenj.

»Želimo si, da bi se v okviru simpozija še jasneje seznanili s situacijo in da bi zares skupaj zastavili še nekaj korakov, ki jih bomo morali storiti v prihodnje,« so zapisali na spletni strani Zavoda.


Vir: STA, spletna stran Zavoda sv. Stanislava