Ob 100. obletnici združitve Prekmurja z matičnim narodom je pod naslovom Tebi, slovenska krajina izšla knjiga Stanislava Zvera, župnika v Bogojini, o slovenstvu Jožefa Klekla st. (1874–1948) v medvojnih dokumentih (1941–1945) v luči povojnih dogodkov.

Velikan s Krajine

To je doslej najobsežnejša znanstvena publikacija o Jožefu Kleklu st. in njegovem prispevku k združitvi Prekmurja z matično domovino. V knjigi (292 strani) se pred nami zvrstijo dogodki, osebnosti in pričevanja iz dvajsetih in tridesetih let 20. stoletja, ki Klekla upravičeno označijo kot »velikana s Krajine«.

Glavni namen knjige je predstaviti Kleklovo slovenstvo na podlagi medvojnih dokumentov. Nekatere akte, s katerimi se je v konfinaciji zagovarjal pred madžarskimi oblastmi, ker so ga tožili veleizdaje, so povojne komunistične oblasti zlorabljale in Klekla razglašale za narodnega odpadnika.

Spada med najbolj zamolčane osebe

Jožef Klekl st. (1878–1948) spada med največje like slovenske zgo­dovine, a hkrati tudi med najbolj zamolčane in zato tudi nepo­znane. Kot je v spremni besedi zapisal škof Peter Štumpf, je enoumje madžarskega nacionalističnega liberalizma in nato še boljševističnega komunizma zlorabilo zgodovino, da je tako lahko ustvarjalo ideološke mite.

Kot je spomnil, brez Klekla ne bi bilo Miška Kranjca, ki se je pričel kaliti v svojem pisateljevanju prav v Kleklovih Novinah. Brez Kle­kla ne bi bilo številnih duhovnih poklicev. Samo leta 1934 je bilo iz Prekmurja 480 duhovnih poklicev.
Mnogi od teh priznavajo, da so do duhovnega poklica prišli po zaslugi Kleklovega katoliškega časopisja.

Brez Klekla ne bi bilo agrarne reforme, ko so po letu 1919 ljudje lahko dobili grofovsko zemljo in so se po njegovi zaslugi ognili oderuškim posojilom. Brez Klekla ne bi bilo tistega razvoja prekmurskega sloven­stva, ki je 17. avgusta 1919 tudi omogočilo združitev prekmurskih Slo­vencev z matičnim narodom.

Prekmurski boljševiki so Klekla izgnali iz javne zavesti

Nekdanji prekmurski boljševiki, ki so se imeli za naprednjake, so Klekla izgnali iz javne zavesti, pri tem pa so ga še prej diskva­lificirali z grobimi žaljivkami, ki so mu nadevale etiketo intelektualne neprimernosti in nedoraslosti, kmečke povprečnosti in klerikalne sebičnosti.

Ko so ga povsem omadeževali, so ga pahnili v ignorantsko po­zabo – praktično kot da nikoli ni obstajal. Najbolj so Klekla diskvalificirali: Miško Kranjec, Rudi Kyovsky, Rudi Čačinovič, Janez Titan in njihovi somišljeniki. Klekl je o teh ljudeh povedal: »Ne bodo me premagali, kajti jaz molim, oni pa ne molijo.«

Prvi mu je stopil v bran duhovnik in zgodovinar dr. Ivan Zelko, ki je glede tega v Novi poti, glasilu Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov SRS, napisal znanstveno razpravo.

Za sv. bratoma Cirilom in Metodom je največ storil za Prekmurce

Škof Štumpf je omenil tudi, da so madžarski nacionalisti Klekla jemali vsaj »toliko resno«, da so ga smatrali za največjega panslavista ter sovražnika madžarizacije Prek­murja. »Bali so se ga in ga zato parkrat tirali v zapor.« Po njegovem je Jožef Klekl st. bil tisti duhovnik in narodni buditelj, ki je za svetima bratoma Cirilom in Metodom največ storil za spodnje panonske Slovence, danes Prekmurce.

To sicer ne pomeni, da je bil edini pri krojitvi družbenih dogodkov v njihovo korist. Za vero in slovenstvo prekmur­skih ljudi so si ob Kleklu prizadevali še nekateri drugi duhovniki: dr. Franc Ivanocy, Jožef Klekl ml., Ivan Baša, Jože Sakovič, dr. Matija Slavič, dr. Franc Kovačič, Ivan Jerič, Janez Slepec.

Sto in eno vprašanje o Bogu

Založba Ognjišče je izdala tudi prevod knjige Sto in eno vprašanje o Bogu (232 strani), ki jo je napisala Roberta Vinerba.

Ali lahko Božji obstoj dokažemo?
Je Bog moški ali ženska?
Ali si stvarjenje in evolucija nasprotujeta?
Ali imamo dokaze, da je Jezus živel med nami?
Ali je imel brate in sestre?
Zakaj Oče Jezusa ni rešil s križa?
Ali posmrtno življenje res obstaja?
Kaj je pekel, vice in nebesa?
Ali bodo vstali samo tisti, ki verujejo?
Če je Bog dober, zakaj je ustvaril zlo?
Zakaj dopušča trpljenje otrok?

Najbrž ste si taka in podobna vprašanja že kdaj sami zastavili ali vam jih zastavil kdo od znancev ali prijateljev?

Morda so vam ga zastavili otroci?

Na ta in še na mnoga druga vprašanja (101 jih je) bomo našli preprost, a dovolj poglobljen odgovor v tej knjigi, ki je tako napisana, da je blizu mladim, s pridom pa jo bodo vzeli v roke tudi starejši.