Odprtje razstave je pritegnilo precej pozornosti. FOTO: Tatjana Splichal

V Galeriji Družina je v sredo, 28. junija, nadškof Stanislav Zore odprl razstavo del duhovnika in umetnika Staneta Kregarja (1905–1973). Na ogled je 24 Kregarjevih slik, ki bodisi še nikoli niso bile razstavljene ali pa so bile javnosti na ogled že od velike retrospektivne razstave v Moderni galeriji pred dobrega pol stoletja – od tod naslov razstave Neznani Kregar. Spominska razstava je po besedah kustosa dr. Andreja Dobleharja »manjša slikarjeva retrospektiva, saj zajema prav vsa Kregarjeva slogovna obdobja«, slike pa so last inštitucij (kar deset jih je za razstavo posodil Nadškofijski ordinariat), slikarjevih sorodnikov in zbiralcev. Razstava bo v Galeriji Družina na ogled do konca avgusta.

Spominska razstava je po besedah kustosa dr. Andreja Dobleharja »manjša slikarjeva retrospektiva, saj zajema prav vsa Kregarjeva slogovna obdobja«. FOTO: Tatjana Splichal

Manica Ferenc: V spomin in hvaležnost številnim duhovnikom – ustvarjalcem

Da se z razstavo v Galeriji Družina na predvečer praznika sv. Petra in Pavla, ko škofje posvečujejo nove duhovnike, »spominjamo 50. obletnice smrti Staneta Kregarja in tudi vseh izjemnih slovenskih duhovnikov – ustvarjalcev ter njihove vloge pri oblikovanju slovenske kulture in umetnostne dediščine«, je v pozdravnem nagovoru dejala vodja galerije Manica Ferenc: »Pisatelji in pesniki, prevajalci in jezikoslovci, likovni ustvarjalci, pedagogi … slovenski duhovniki so bili ključni nosilci ohranjanja in oblikovanja naše bogate in raznolike kulture skozi stoletja. Njihova osebna vera, veščine in navdih so se izrazili v umetniških mojstrovinah najrazličnejših slogov, ki so še danes del našega kulturnega izročila. Tej narodotvorni nalogi se niso odpovedali niti v najbolj mračnih obdobjih slovenske zgodovine.« Ferenčeva je izrazila »hrepenenje, da bi tudi nove generacije duhovnikov znale in zmogle na takšne načine pričevati o globini duhovnih iskanj in živi navzočnosti Boga v svetu«.

Stane Kregar: Tri deklice. FOTO: Tatjana Splichal

Andrej Doblehar: Kregar je bil kompleksna osebnost in humanistično izobražen človek

O Stanetu Kregarju je bilo že veliko povedanega in napisanega, je na odprtju razstave dejal umetnostni zgodovinar dr. Andrej Doblehar: »Avtorji so si v monografijah, katalogih, člankih in diplomskih delih postavljali vprašanja o njegovem velikem opusu in pionirskih slogovnih spremembah, o dvojnosti njegovega slikarskega in duhovniškega poklica, o posvetnem in sakralnem polu njegovega slikarstva, o umetnikovi nasprotujoči si, a hkrati sobivajoči introvertiranosti in ekstrovertiranosti, skromnosti in samozavestnosti, tradicionalnosti in naprednosti … Odgovori so bili različni in še danes budijo zanimanje in občudovanje.« Stane Kregar je bil po besedah kustosa »kompleksna osebnost in humanistično izobražen človek prefinjenega okusa ter pogumen, družbeno angažiran in izjemno ustvarjalen umetnik. Njegov umetniški opus je velik in raznolik, njegova dela najdemo v različnih zbirkah doma in na tujem, slikarjevo delo je bilo predstavljeno na več razstavah.

Z glasbo je odprtje razstave Neznani Kregar v Galeriji Družina obogatila Moška vokalna skupina Tromostovje. FOTO: Tatjana Splichal

Likovno je opremil 100 cerkva, opus šteje prek 600 slik

Stane Kregar se je rodil 10. novembra 1905 v Zapužah pri Dravljah. Šolal se je na Škofijski klasični gimnaziji v zavodu sv. Stanislava, po maturi vstopil v bogoslovje in bil v duhovnika posvečen leta 1929. Leto po posvečenju je odšel na petletni študij na Akademijo likovnih umetnosti v Prago, po vrnitvi pa do konca vojne poučeval na Škofijski gimnaziji. Po vojni je opustil pedagoški poklic in do smrti ustvarjal kot svobodni umetnik in opravljal duhovniško poslanstvo. Večkrat je študijsko potoval po Evropi, bil je pomemben avtor in kulturna osebnost v širšem jugoslovanskem prostoru. Leta 1971 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Slikarji Matej Metlikovič, Mira Ličen in Marta Jakopič Kunaver. FOTO: Ksenja Hočevar

Velja za enega od osrednjih slikarjev 20. stoletja, ustvaril je kakovosten posvetni in sakralni opus. Delal je v različnih likovnih tehnikah, od papirja in platna do fresk, mozaikov in vitrajev. Ustvarjal je v več slogih, ki kažejo tudi razvoj umetnosti v drugi polovici prejšnjega stoletja; v slovenskem prostoru je bil pionir nadrealizma in abstrakcije, z razstavo v Moderni galeriji pa tudi utemeljitelj nove dobe visokega modernizma v slovenskem slikarstvu.

Tone Česen, direktor Zavoda sv. Stanislava, Bernarda Stenovec, ravnateljica Kregarjeve galerije, in Družinin direktor Tone Rode. FOTO: Ksenja Hočevar

Z oljnimi slikami, freskami, mozaiki, z grafiti, vitraji, cerkvenimi paramenti in tapiserijami je Stane Kregar opremil okrog sto starejših in novozgrajenih cerkva. Kregarjev kakovosten in obsežen posvetni in sakralni opus pa Doblehar, ki velja za enega najboljših poznavalcev Kregarja, ocenjuje na okrog šeststo slik.

Petri Pogorelec, sodelavki s Truda, sta zakonca Jožef in Marta Ciraj ob godu zapela »koroško voščilo«. FOTO: Ksenja Hočevar

Nadškof Zore: Kregarjeva umetnost je oznanjevanje Božje slave in evangelija

»Je bil Kregar prej duhovnik ali umetnik?« se je na odprtju razstave retorično vprašal ljubljanski nadškof Stanislav Zore in povedal anekdoto nekega meniha, ki je bil hkrati župnik, gvardijan in čebelar, sobrat pa mu je ob priliki dejal: »Imaš tri družine, katera od teh je tvoj hobi?!« Je bilo pri Kregarju hobi duhovništvo ali slikarstvo, se je vprašal nadškof: »Ali pa je oboje globoko poslanstvo, slutnja, hoja za klicem, v kateri na dva načina z istim srcem služiš enemu Bogu in njegovemu ljudstvu.« Nadškof je navedel Kregarjeve besede iz intervjuja malo pred smrtjo, ko je na vprašanje, kako usklajuje poklic duhovnika in slikarja, odgovoril: »Ta spoj duhovnika in slikarja je motil in še vedno moti mnoge. Meni pa se je zdelo povsem razumljivo, posebno če sem se spomnil srednjeveških menihov, ki so vse življenje posvetili čudovitim inicialkam v Psalterijih. Zame je to drug način oznanjevanja Božje slave in evangelija.« Naj bodo te Kregarjeve besede, je sklenil nagovor nadškof Zore, »za vsakega od nas spodbuda, da znamo tudi mi vedno znova v ljudeh, v stvareh, v stvarstvu in tudi v umetnosti odkrivati Božjo slavo, Božjo veličino, Božjo ustvarjalno moč. In da to, kar odkrijemo posredujemo naprej – s plemenitostjo srca in z dobrimi dejanji. Naj Kregarjeva dela nagovarjajo z vso svojo barvno svetlobo in oznanilom.«

Razstava bo v Galeriji Družina na ogled do konca avgusta. FOTO: Tatjana Splichal

Z glasbo je odprtje razstave Neznani Kregar v Galeriji Družina obogatila Moška vokalna skupina Tromostovje.

Več fotografij Tatjane Splichal in Ksenje Hočevar pa v fotogaleriji (klik na prvo fotografijo za povečavo in nato drsenje s puščico v levo in desno).

1/25