Med izbranimi avtorji bodo tako starejši kot sodobni ustvarjalci, posamezen letnik Oznanjevalca bo namenjen celostni predstavitvi enega umetnika. Za prenovljeno oblikovno podobo revije smo kot prvega izbrali duhovnika in slikarja Staneta Kregarja, ki se ga letos spominjamo ob petdeseti obletnici smrti.

V koraku z novostmi

Stane Kregar (1905 – 1973) se je šolal na škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano, kjer je po posvetitvi v duhovnika in končani Akademiji za likovno umetnost v Pragi tudi poučeval. S svojimi deli se je predstavil v osrednjih likovnih razstaviščih v Sloveniji in Jugoslaviji ter na številnih gostovanjih v tujini. Leta 1971 je dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo, leta 1993 pa je bila v Zavodu sv. Stanislava ustanovljena galerija njegovih likovnih del. 

Leta 1971 je dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Kregar sodi v vrh slovenske likovne umetnosti 20. stoletja, ustvarjal je v štirih slogih, ki kažejo razvoj likovne umetnosti doma in na tujem: nadrealizem, poetični barvni realizem, abstrakcija in angažirana nova figuralika; z izjemo realizma je bil v domačem okviru pionir kar treh slogov in je utiral nova pota likovnega modernizma na Slovenskem.

Stane Kregar velja tudi za vodilnega slovenskega cerkvenega slikarja sredine in tretje četrtine 20. stoletja. Z oljnimi slikami, freskami, mozaiki, zgrafiti, vitraji, cerkvenimi paramenti in tapiserijami je opremil okrog sto starejših in novozgrajenih cerkva. Kregar je pri izdelovanju vitrajev, mozaikov in cerkvenih vezenin sodeloval z mojstri umetne obrti, ki so realizirali njegove likovne ideje. 

Odločilno za Kregarjevo usmeritev v sakralno umetnost je bilo druženje s skupino intelektualcev in kulturnikov v povezavi z ljubljansko škofijo, imenovano ‚Ponedeljkarji‘, ki so spodbudili razvoj moderne cerkvene umetnosti po drugem vatikanskem koncilu; potekal je v letih 1962 – 1965 in odprl vrata sodobnejšemu likovnemu izrazu. Vrh sakralne umetnosti je Kregar dosegel v umetnosti vitrajev, s katerimi je okrasil tudi naše najpomembnejše gotske arhitekture: mariborsko in celjsko stolnico ter kranjsko in škofjeloško mestno župnijsko cerkev.

Vrh sakralne umetnosti je Kregar dosegel v umetnosti vitrajev, s katerimi je okrasil tudi naše najpomembnejše gotske arhitekture.

Slikar je v sakralni umetnosti združil vzhodno in zahodno krščansko tradicijo, svoje slogovne rešitve je utemeljil na srednjeveški umetnosti in zgledih evropskih modernistov. Kregar je deloval tudi na področju knjižne ilustracije in je likovno opremil vrsto izdaj, zlasti Mohorjeve družbe Celje, pa tudi veroučnih učbenikov in bogoslužnih knjig.

Freska s podobo Kristusovega vstajenja

Freksa krasi krstilnico župnijske cerkve sv. Petra v Šempetru v Savinjski dolini, Kregar jo je naslikal leta 1965. Upodobil je Kristusov grob na način nizanja ploskovitih kamnov, katerih sivino je simbolno obarval od temin na dnu freske do jutranje zarje na njenem vrhu. 

Freska s podobo Kristusovega vstajenja krasi krstilnico župnijske cerkve sv. Petra v Šempetru v Savinjski dolini.

Na to podlago je, v zlato sijoč ovalni sij, frontalno umestil podobo Vstalega, ki ovit v belo tančico lebdi nad praznim grobom in z dvignjeno desnico pozdravlja, v levici pa drži zastavo s križem. Fresko v krstni kapeli v Šempetru je Kregar dopolnil še z vitrajem s simbolnimi upodobitvami.

Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Oznanjevalec (3/2024).