V tem letu je v knjigi dr. Staneta Grande Pot v samoslovenstvo, izdala jo je založba Družina, izšla prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev. V njej spoznamo »samoosamosvojitveno« zorenje slovenskega naroda.

»Samoslovenstvo razumemo kot prepričanje, da je slovenski narod in Slovenija kot njegovo ozemlje samostojni subjekt, ki ima neodtujljivo pravico do suverenosti, da vsako zanj pomembno ali usodno odločanje izhaja iz slovenskih interesov, tudi in zlasti takrat, ko se odloča o slovenskih povezavah z drugimi narodi.

Polno je uresničljivo le v samostojni mednarodno priznani samostojni državi,« je v knjigi Pot v samoslovenstvo zapisal njen avtor, zgodovinar dr. Stane Granda.

Dobro je tisto, kar je dobro za Slovence

V petek, 25. novembra, je Martin Nahtigal na Knjižnem sejmu v Ljubljani gostil sogovornika zgodovinarja dr. Staneta Grando in dr. Renata Podbersiča ml., pogovarjali so se o Grandovi knjigi Pot v samoslovenstvo.

Stane Granda je takoj na začetku poudaril, da je dobro tisto, kar je dobro za Slovence, in da moramo skrbeti za svoje interese, kot zanje skrbijo tudi veliki narodi.

Izraz samoslovenstvo so pred drugo svetovno vojno precej uporabljali.

Renato Podbersič ml. je opozoril, da je slovenska zgodovina polna mitov. Eden od pomembnejših je, da smo Slovenci mlad narod.

Spomnil je na plemiška pisma iz 17. stoletja, ki ta mit demantirajo. Plemstvo je bilo vešče slovenskega jezika.

Granda je spomnil na narodno nošo v Ziljski dolini, ki je v slovenskih narodnih barvah.

Mnoga imena krajev izven današnjih državnih meja spominjajo na slovenstvo. Na primer, glavno mesto (avstrijske) Štajerske Graz je tvorjenka iz prvotnega slovenskega gradca.

Granda je spomnil tudi na več kot sto generalov v avstrijski vojski, ki so bili Slovenci. V njej je bil njihov položaj boljši kot v obeh jugoslovanskih državah.

Podbersič je dodal slovenske polke v avstrijski armadi, oštevilčeni so bili s sedmico, v katerih se je govorilo v slovenščini.

Komunisti so Ehrlicha že leta 1941 nameravali ubiti, ker si je prizadeval za slovensko državnost

Granda je omenil primer dr. Lamberta Ehrlicha, ki je na mirovni konferenci v Parizu leta 1919 ugotovil, da narod, ki nima lastne države, v mednarodni politiki ne velja nič.

Spomnil je na Ehrlichovo višarsko slovenstvo v 30. letih, ki še ni ovrednoteno, in da je bil Ehrlich leta 1941 prepričan, da bo Jugoslavija propadla.

Dodal je, da ko so komunisti Ehrlicha že leta 1941 nameravali ubiti, so ga predvsem zato, ker si je prizadeval za slovensko državnost (umorili so ga dobrega pol leta pozneje).

Spomnil je tudi na p. Zakrajška, ki je v Ameriki poudarjal slovensko državnost, vendar so ga »utišali« Slovenci, in to ne levičarji.

Precej sta zgodovinarja omenjala tudi pomen mesta Trsta za slovenstvo.

Dr. Renato Podbersič ml., dr. Stane Granda in Martin Nahtigal. FOTO: Ivo Žajdela

Granda je opozoril, da se v osnovni šoli o osamosvojitvi ne učijo

Stane Granda je dejal, da je današnji odnos do osamosvojiteljev podoben, kot je bil do generala Rudolfa Maistra pod komunizmom. Odnos do osamosvojitve Slovenije se izrazito kaže v kampanji levice proti Muzeju slovenske osamosvojitve.

Opozoril je, da se v osnovni šoli o osamosvojitvi ne učijo, tudi dneva državnosti ne praznujejo.

Podbersič je dejal, da je konec druge svetovne vojne za nekatere pomenil osvoboditev, za druge pa nadaljevanje enega totalitarizma v drugem.

Umorjenih še danes, 80 let po dogodkih, nismo sposobni pokopati.

Kljub tragedijam in mnogim zločinstvom lahko govorimo tudi o čudežu slovenstva

Granda je omenil tudi čudež slovenstva: v drugi polovici 19. stoletja se je izselilo na zahod 350.000 Slovencev, po prvi svetovni vojni smo izgubili Koroško, med drugo svetovno vojno in po njej je bilo ubitih 100.000 Slovencev, v času socializma je 100.000 Slovencev zaradi ekonomskih razlogov zapustilo domovino.

Kljub temu smo obstali. Podbersič je spomnil, da izven Slovenije, v zamejstvu in po svetu, živi pol milijona Slovencev.

Dr. Renato Podbersič ml., dr. Stane Granda in Martin Nahtigal. FOTO: Ivo Žajdela

Knjiga Staneta Grande Pot v samoslovenstvo je polna optimizma

Renato Podbersič ml. je dejal, da je knjiga Staneta Grande Pot v samoslovenstvo polna optimizma, vere v moč slovenskega naroda in upoštevanja enotnega slovenskega kulturnega prostora.

Ob koncu je Stane Granda dejal, da se je slovenski jezik pred več kot stoletjem tako usposobil, da je bil sposoben za univerzo. Oblikovali smo ga sami, ne država, v kateri smo nekoč živeli (Avstrija).

Pozval je k temu, da imamo voljo, tudi zmagoslavno, ne smemo biti preplašeni, bodimo samozavestni.