Sovjetski diktator Josip Stalin je želel ob koncu svoje vladavine kljub vsem svetovnonazorskim nasprotjem vzpostaviti diplomatske odnose s Svetim sedežem. To razkrivajo doslej neznani dokumenti o tajnih pogajanjih, ki jih je pred dnevi na srečanju zgodovinarjev v Vatikanu predstavil nek italijanski raziskovalec. Poleg predloga o odprtju sovjetskega veleposlaništva pri Svetem sedežu je tudi prošnja papežu za morebitno posredovanje med sprtimi stranmi v hladni vojni.

Po navedbah spletnega portala Vatican Insider je prof. Matteo Luigi Napolitano v zadnjem krogu zgodovinarskih razprav med izvedenci Ruske akademije znanosti in Papeškega odbora za zgodovinske vede konec letošnjega maja predstavil doslej neznano poglavje tajnega Stalinovega približevanja Svetemu sedežu od februarja 1952 do Stalinove smrti marca 1953.

Do stikov je v strogi tajnosti prihajalo na domu markiza Falconeja Lucifera, ki je bil do konca italijanske monarhije leta 1946 minister kraljeve hiše Savojcev. Za sovjetsko stran se je pogajal italijanski komunistični zgodovinar in kasnejši senator Ambrogio Donini, za Sveti sedež pa jezuit p. Giacomo Martegani, glavni urednik revije Civilta Cattolica, ki je imel dostop do papeža Pija XII. (1939-58). Doslej neobjavljene podrobne zapiske o pogovorih je Donini 30 let kasneje izročil tvorcu t.i. vatikanske vzhodne politike, kardinalu Agostinu Casaroliju.

ZDA da, ZSSR ne?

Med pogovorom v Luciferovi hiši je Donini 13. februarja 1952 svojemu sogovorniku predstavil predlog Moskve, da bi odprla veleposlaništvo pri Svetem sedežu: »Sveti sedež je sprejel predstavnika Združenih držav Amerike. Zakaj niste pomislili, da bi podoben predlog izrekli ZSSR?« P. Martegani je sprva odgovoril, da bi bil to gotovo pomemben korak, da pa ni mogoče »prehitevati stvari«. Imenovanje moskovskega predstavnika pri Svetem sedežu bi bilo mogoče po dolgotrajnem procesu razjasnjevanja stvari, ne pa na začetku. Diplomatski predstavniki so imenovani, če se odnosi ustrezno razvijajo, »ne pa, če so prekinjeni«.

Potem ko je Donini odšel, se je p. Martegani pogovarjal še z eno izmed navzočih prič, grofom Paolom Sello. Skupaj sta sestavila zapisnik in ugotovila, da je Donini jasno govoril o posredovanju Cerkve na samem vrhuncu hladne vojne in predstavil uradni sovjetski predlog za odprtje diplomatskega predstavništva ZSSR pri Svetem sedežu.

Martegani predloga ni takoj zavrnil, ampak ga je pogojil z nadaljnjimi koraki konkretnega ravnanja sovjetske vlade. Ko je Stalin 5. marca 1953 umrl, so se zaključili tudi stiki med Moskvo in Vatikanom.

Stiki kljub »rdečemu nasilju«

Dokumenti dokazujejo, da je precej pred začetkom vatikanske vzhodne politike v sedemdesetih letih obstajala pobuda Moskve za dialog s Svetim sedežem, je na srečanju ruskih in vatikanskih zgodovinarjev pojasnil prof. Napolitano.

Kot je v poročilu o istem srečanju za rimsko tiskovno agencijo Asia News zapisal italijanski duhovnik, izvedenec za Rusijo in docent na Papeškem vzhodnem inštitutu, Stefano Caprio, je moskovska zgodovinarka Evgenija Tokareva na konferenci tudi povedala, da so celo na vrhuncu stalinističnega »rdečega nasilja« med leti 1935 in 1940 obstajali stiki med Svetim sedežem in Sovjetsko zvezo. Vatikanska diplomacija je bila jasnovidnejša od drugih in si je v strahu pred izbruhom nove svetovne vojne tudi preko stikov z Moskvo poskušala prizadevati za preprečitev tovrstne katastrofe.

Vir: Kathpress
Foto: splet / Wikipedia