»Med ključnimi problematičnimi vidiki so 34. člen, ki omogoča arbitrarno cenzuro pod pretvezo preganjanja sovražnega govora, 48. člen, ki posega v versko svobodo z omejevanjem oglaševanja verskih skupnosti, in določila, ki predpostavljajo omejitve v programskem času, saj škodijo medijski pluralnosti in kakovosti ter raznovrstnosti vsebin, kar zadeva edino nepridobitno radijsko postajo posebnega pomena v Sloveniji – Radio Ognjišče,« so opozorili na novinarski konferenci.

Škof Jamnik o "kvadraturi kroga"

Škof Jamnik, ki vodi Komisijo za medije pri SŠK je spomnil na posebno pismo SŠK, v katerem je ta zapisala svoje pripombe na predlog novele. Na novinarski konferenci je dejal, da se zdi, da so ustvarjalci zakona poskušali »izračunati kvadraturo kroga«. Pojasnil je, da zakon vsebuje vrsto demokratičnih elementov: avtonomijo medijev, verske pravice, pluralnost itd. Hkrati pa je v njem »cela vrsta stvari, ki so v nasprotju s tem, so v nasprotju s človekovimi pravicami, proti spoštovanju zakona o verski svobodi. Zdi se, kot da so avtorji prišli v čudno protislovje sami s sabo. Po eni strani je 'krog' spoštovanje prvih pravic, po drugi strani pa želijo utrditi nek 'kvadrat', utrdbo, ki spominja na avtokratične elemente.«

Po Jamnikovih besedah gre za kršenje temeljnih človekovih pravic, nespoštovanje verske svobode in pluralnosti, ki so temelji demokracije. »Da je v ozadju miselnost, kjer ne gre za ločitev, ampak izločitev vsega, kar je verskega. To je pa v nasprotju z demokratično družbo, pluralnostjo in človekovimi pravicami.«

Tone Rode, direktor Družine, opozarja na samocenzuro novinarjev

Direktor Družine, Tone Rode, je opozoril na posledice, ki jih lahko prinese zakon o medijih, če bo sprejet v takšni obliki, v kakršni je predlagan. "Naša naloga je zaščititi kolege novinarje pred ustrahovanjem, ki lahko pelje v tragično samocenzuro." Opozoril je, da sovražni govor domuje predvsem na družbenih omrežjih, v medijih pa mora potekati resna debata o različnih pogledih na družbo, del katere so tudi katoliški mediji. "Naši novinarji so že v preteklosti bili deležni pritožb na takih in drugačnih razsodiščih. Bogve kakšna razsodišča jih čakajo, če bo tak predlog zakona sprejet? Ali bodo lahko še jasno izražali svoja stališča?"

Kateri členi so najbolj sporni?

Sogovorniki na novinarski konferenci so opozorili na 34. člen predlaganega zakona, ki omogoča »arbitraren poseg inšpektorja v objavljeno besedilo in s tem v svobodo izražanja, pri čemer zakon omejevanje svobode izražanja nedopustno širi prek ustavnih okvirov in predvideva nadzor nad izražanjem različnih stališč v zadevah, ki jih le določene skupine z družbeno, politično in ekonomsko močjo dojemajo kot sporne, kar ne more biti ustavno dopusten cilj«.

FOTO: B. D. 

Popoln nadzor vlade nad denarjem, ki bo na voljo za financiranje medijev

»Posebej problematičen pa je 47. člen, ki za dosego ustavno nedopustnega cilja oženja medijskega prostora onemogoča celo prosto gospodarsko pobudo. Ta člen namreč ureja državno oglaševanje, ki mora uresničevati javni interes na področju medijev. Tega pa bo določal Nacionalni svet za medije, ki bo pod neposrednim nadzorom vlade. Pri tem bodo morali naročniki pridobiti soglasje Vlade RS za izvedbo oglaševalskih kampanj, katerih vrednost presega 50.000 evrov. To določilo torej uzakonja popoln nadzor vlade nad denarjem, ki bo na voljo za financiranje medijev. To je še posebej sporno zato, ker termin 'državno financiranje' v zakonu ni jasno določen in bi lahko predstavljal manipulacijo vsakokratne vlade,« so poudarili v skupni izjavi.

O »verski propagandi«

Kritike letijo tudi na 48. člen s predvideno prepovedjo obvestil o verskih dogodkih, kar, kot trdijo, »nedopustno posega v versko svobodo, kot izhaja iz 41. člena Ustave Republike Slovenije in 2. člena Zakona o verski svobodi ter iz 9. člena EKČP, pa tudi svobodo izražanja iz 39. člena Ustave Republike Slovenije in 10. člena EKČP. Posredno takšne prepovedi predstavljajo tudi kršitev ustavno zagotovljene pravice do zbiranja in združevanja. Opozarjamo, da predlog ZMed-1 na splošno verskim skupnostim v vseh javnih medijih v državi preprečuje oglaševanje ali obveščanje pod izrazom 'verska propaganda'. Sam izraz 'verska propaganda', ki ga primerjalno-pravno v pomenu, kot ga opredeljuje predlog zakona, ne najdemo v evropski ureditvi, je potrebno nadomestiti z izrazom, ki ni plod zgrešenih ideoloških predpostavk«.

Celotno izjavo Koordinacije katoliških medijev si lahko preberete tukaj.

Radijsko poročanje o verskih obredih

Nadalje menijo, da je nujno črtanje omejitve iz 73. člena predloga ZMed-1, »ki omejuje pravico do kratkega radijskega poročanja o verskih obredih. V predlogu zakona za oba navedena člena, ki omejujeta svobodo veroizpovedi in izražanja, v obrazložitvi členov ni nobenih dodatnih pojasnil, zakaj bi bili takšni ukrepi sorazmerni in nujni v demokratični družbi«.  

Tadej Sadar, odgovorni urednik Radia Ognjišče, je med drugim izjavil: "Predlagatelja bi vprašal, če se zaveda, da s tem odpira pandorino skrinjico polarizacije družbe. Vsak medij ima odgovornega urednika, ki odgovarja za vse tisto, kar je napisano in povedano v tistem mediju. Gre za dovolj samocenzure in ima Slovenija dovolj regulatorjev, ki to spremljajo." Opozoril je, da na družbenih omrežjih ni regulatorja in ni dobro, da se debata o težavah preseli tja.

 Novinarsko konferenco je s povzetkom zaključil še Martin Nahtigal, član Koordinacije katoliških medijev pri SŠK.