Mednarodna dobrodelna organizacija ameriških katoliških škofov Catholic Relief Services se je v ponedeljek sestala s Haitsko škofovsko konferenco, z postolskim nuncijem na Haitiju in s predstavniki številnih katoliških dobrodelnih organizacij, ki pomagajo prizadetim v potresu na Haitiju. Skupina je nemudoma sprožila akcijo oskrbe preživelih s hrano, z vodo, oblekami, zavetišči in zdravili. Osebje in pomoč prihajata iz sosednje države Dominikanske republike in drugih držav, odprtih pa je bilo 12 mest, kjer Haitijci lahko prejemejo najnujnejše potrebščine za preživetje. Kot so še sporočili s Papeškega sveta Cor Unum, so različne Cerkve in cerkvene skupnosti, ustanove in posamezniki iz vsega sveta do prizadetih v rušilnem potresu izkazale veliko velikodušnost in solidarnost.

S Haitija medtem poročajo ne le o velikem trpljenju, ki ga medijska poročila, posnetki in fotografije le delno dokumentirajo, temveč tudi o veliki solidarnosti med potresenci, občudovanja vredni samodisciplini, dostojni drži sredi trpljenja in o človekoljubnosti. Fausta Jean Maurice s haitske Karitas je sporočila, da je Karitas 3000 haitskim družinam zagotovila hrano, razkuževalna sredstva, pitno vodo in žimnice. Včeraj je z Dominikanske republike na Haiti prispelo 20 tovornjakov s prehrambenimi in nujno potrebnimi življenjskimi sredstvi, Karitas pa je postavila tudi 15.000 šotorov za preživele ter zagotovila generatorje elektrike in naprave za komunikacijo. Kot je še povedala Mauricejeva, bo na območje Haitija v prihodnjih dveh do štirih tednih prispelo 100.000 dodatnih Karitasovih prostovoljcev.

Pomoč pri obnovi Haitija, ki ga je minuli teden prizadel potres 7. stopnje po Richterjevi lestvici, so zagotovili številni svetovni voditelji. Evropska unija je obljubila 430 milijonov evrov pomoči, Združene države Amerike in Svetovna banka pa po 100 milijonov dolarjev takojšnje pomoči. Potreb je kljub temu še vedno veliko. Na Haitiju namreč po potresu, v katerem je po dosedanjih podatkih umrlo od 100.000 do 200.000 ljudi, še vedno vlada kaos, ljudje so lačni, žejni in brez strehe nad glavo, zaradi razpadajočih trupel in kupov smeti pa jim grozi še izbruh nalezljivih bolezni. Zdravniki opozarjajo na možnost izbruha tetanusa in gangrene ter na možnost širjenja ošpic, meningitisa in drugih infekcij.

Haiti velja za najrevnejšo državo na zahodni polobli, kjer je zelo velika tudi stopnja okuženosti z aidsom, kjer je higiena na zelo nizki stopnji ter kjer so otroci podhranjeni. Med preživelimi prihaja tudi do spopadov in plenjenja, tako da je ena od nastalih težav tudi varnost. Ljudje po mestu v obupu iščejo hrano, zato oblasti opozarjajo, da utegne priti do vsesplošnih nemirov. Zaradi tega je generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun Varnostnemu svetu predlagal, naj na Haiti pošlje dodatnih 1500 policistov in 2000 vojakov, ki bi pomagali pri vzpostavljanju reda in miru.