Letos mineva 70 let od smrti Alme M. Karlin, celjske svetovne popotnice, ki se je pred stotimi leti sama podala na pot okrog sveta. Med osemletnim potovanjem je pisala za različne nemške časopise, njena dela pa lahko danes prebiramo tudi v slovenščini. Mlada, radovedna ženska, vedno pripravljena na učenje, poliglotka in pogumna raziskovalka sveta, v slovenskem prostoru pa dolgo prezrta in nerazumljena, je navdušila Jernejo Jezernik, ki prevaja, promovira, raziskuje in opisuje njeno življenje in delo.

Nekoč so ženske brale njene knjige, da so podoživele kraje, ki jih nikoli niso mogle obiskati. Zdaj nam lahko Alma Karlin odpre svet, v katerega ne moremo stopiti, ne le zaradi izrednih razmer, temveč tudi zato, ker se je ta svet spremenil.

V kakšnem času je živela in kaj so ji potovanja prinesla, si lahko v celoti preberete v novi številki revije Praznična.

Veliki raziskovalci so bili moški. Alma pa je bila ženska, ki se ni ustrašila nevarnosti. Je bila zato deležna zgražanja ali občudovanja?

Jerneja Jezernik: »Veliki raziskovalci in svetovni popotniki so bili v Alminem času večinoma moški. Ženskih svetovnih popotnic je bilo le za peščico. Alma si je drznila izbrati drugačen, neodvisen način življenja, zato je bila v svojem času po eni strani deležna zgražanja s strani obeh spolov, po drugi strani pa tudi neverjetnega občudovanja, saj so lahko mnoge ženske, ki so ostala doma, z njeno pomočjo podoživele svoje sanje.

Iz številnih pisem Alminih občudovalk in občudovalcev je razbrati, v kak močan navdih in zgled jim je bila, ob njenih dosežkih so večkrat izrazili misel, da bi jo morali predlagati za Nobelovo nagrado. Alma je v svojem času premikala meje svojega geografskega in tudi duhovnega sveta ter spreminjala življenje mnogim, kar po svoje, zanimivo, počne še danes. Izjemna ženska pač.«

»Drznemu pripada svet, tega sem se vedno držala,« zapiše Alma Karlin v romanu Moj kitajski ženin. Glede na ta roman si je vedno želela raziskovati neznano. Večina se neznanega boji. Po čem se je ona razlikovala od drugih?

Jerneja Jezernik: »Alma M. Karlin je bila v svojem času ena redkih žensk na svetu, ki si je drznila sama prepotovati ves svet. Če upoštevamo okoliščine, da je potovala neprekinjeno osem leti in pol, sama, v najnižjem razredu, pogosto lačna in brez prave strehe nad glavo, da se je pri tem ves čas poskušala sama preživljati, večinoma kot učiteljica jezikov, pisala popotne skice za več kot 20 časopisov in snovala svoja literarna dela, gre tudi po današnjih merilih za eno najbolj prepoznavnih svetovnih popotnic vseh časov.



Alma je svet poskušala doživeti z lastnega zornega kota, z očmi raziskovalke in ustvarjalke, pri čemer je pokazala domiselnost, vedoželjnost in še posebej posluh za ženske usode na vseh koncih sveta. V svojem času je presegla številne meje, tako geografske kot tudi družbene, se uprla totalitarnim sistemom in nasilnim ideologijam, uresničila samo sebe tudi kot pisateljica s samosvojim slogom, čeprav je za vztrajanje pri svojem življenjskem poslanstvu plačala izjemno visoko ceno.«

V pesniški zbirki Dediči luči veliko razmišlja o veri, Bogu, duši, pravičnosti, dolžnosti in odgovornosti. Zanimali pa so jo tudi duhovnost in vraževerje domačinov. Kako je občutila vero? Kaj jo je zanimalo pri duhovnosti?

Jerneja Jezernik: »Almo so kot teozofinjo zanimala skupna duhovna jedra vseh ver in religij sveta, med njimi seveda tudi krščanstvo, ki ga teozofija ne izključuje. Med svojo potjo okrog sveta se je še posebej posvetila raziskovanju vraževerju domačinov in domačink, kar je med drugim opisala v svojih delih Smrtonosni trn in Mistika Južnega morja v dveh delih. Sledila je tudi načelu Spoznaj samega sebe ter na podlagi posebnih uvidov napisala obsežna dela, ki temeljijo na duhovni dediščini velikih civilizacij.

Tudi v Almini prvi pesniški zbirki Dediči luči najdemo vrsto duhovnih pesmi, ki odstirajo številne modrosti in spoznanja, častijo Stvarnika kot stvarnika vsega življenja, govorijo o povezanosti vsega in vseh, o svobodni izbiri ljudi, da postanejo »dediči luči«, vsem na zemlji zgled, da rešijo, »kot pravi Pismo, sovražnike s prijat'i vred«.

V kakšnem času je živela in kaj so ji potovanja prinesla, si lahko v celoti preberete v novi številki revije Praznična.

Foto: Tatjana Splichal, splet