Naj vas nikar nihče ne prepričuje, da Cerkev caplja za časom, ko pa vendar vstopamo v novo (cerkveno) leto mesec dni, preden si ves preostali svet zaželi »sreče in zdravja«!

In kot se na silvestrski večer s pokanjem šampanjcev in petard, ognjemetom, lučmi, glasno muziko in kričanjem čim bolj hrupno poslavljamo od starega, preživetega in odživetega, tako nam tudi Mati Cerkev po izboru Svetega Duha v evangeliju prve adventne nedelje ponuja majanje nebeških sil, kar, se mi zdi, ne more iti mimo tiho in neopazno, sploh če je pospremljeno z znamenji na soncu, luni in zvezdah ter z bučanjem morja in valov (glej Lk 21,25).

Vstop v advent je torej nekolikanj apokaliptično silvestrovanje. Evangelij govori, da bodo ljudje zmedeni, da bodo čutili stisko in strah ob pričakovanju tega, kar prihaja nad svet (glej Lk 21,25-26), in z istimi besedami bi lahko opisali stanje duha, razpoloženje in splošno družbeno klimo naše deželice in vsega sveta v zadnjem letu ali dveh. Torej la...