Sveto mašo je daroval radovljiški dekan Andrej Župan: Srečko Huth je namreč odraščal v Radovljici, kjer je tudi pel novo mašo. Med somaševalci je bil mag. Marjan Lamovšek iz župnije Koprivnik v Bohinju, kraja Huthovega mučeništva, bogoslužje pa je oplemenitil tamkajšnji župnijski pevski zbor, ki je prepeval pod vodstvom zborovodje Gregorja Stareta. Radovljiški župnik je s seboj prinesel tudi novomašni kelih Srečka Hutha, ki ga je novomašnikova mati naročila pri znamenitem slovenskem arhitektu Jožetu Plečniku: danes se imenuje »Huthov kelih« in ga hranijo v župniji Radovljica.

Huthova mati je novomašni kelih za sina naročila pri znamenitem slovenskem arhitektu Jožetu Plečniku. FOTO: Tatjana Splichal

Preberite tudi: Maša za beatifikacijo Srečka Hutha: Ubit zaradi duhovniškega poslanstva

Mehko in pogumno srce

Romana Bider iz spravne pobude Vseposvojitev, idejna začetnica svetih maš za uspeh beatifikacij slovenskih mučencev, je v uvodnem pozdravu ob začetku bogoslužja izrekla dobrodošlico navzočim Srečkovim sorodnikom in spregovorila o sporočilu Božjega služabnika Srečka Hutha za naš čas:

Uvodni pozdrav Romane Bider. FOTO: Tatjana Splichal

»V času vojne, ko so ljudem srca od nakopičenega zla otrdela, je srce Srečka Hutha ostalo mehko in pogumno. Tudi danes so takšni časi, ko so premnoga srca obnemogla ali jih sploh ni. Spomin na gorečega in do konca zvestega dušnega pastirja Srečka Hutha vliva v naša srca nov ogenj sočutja, vere in ljubezni.«

»Priljubljen spovednik ter izvrsten katehet«

Radovljiški župnik Andrej Župan je v pridigi predstavil Huthovo življenje in mučeništvo. Kot je dejal, je bil Srečko Huth »goreč cerkveni govornik, moder in priljubljen spovednik ter izvrsten katehet«. Z mladino je rad hodil v hribe, imel je veliko veselje do potovanj in je obiskal vrsto evropskih dežel, veliko pa je tudi pešačil. Leta 1941 se je z Gorenjske umaknil v Ljubljano in pozneje v Šentjošt nad Horjulom. Od tam se je skrivaj vračal na Gorenjsko in opravljal duhovniško službo po župnijah, ki so ostale brez duhovnika.

Pridigo je pripravil radovljiški župnik Andrej Župan. FOTO: Tatjana Splichal

Že julija 1942 se je za las izognil smrti: iskali so ga partizani, ki so tega leta umorili 16 duhovnikov. Obtoževali so ga sodelovanja z Italijani in Nemci, kar je bil le izgovor, je pojasnil pridigar. Dokazov za obtožbe seveda niso našli.

Umorjen, ker je bil duhovnik

Srečko Huth se je med opravljanjem duhovniške službe v tem obdobju nenehno gibal med dvema nevarnostima: med nemškim okupatorjem in med komunističnimi revolucionarji, je nadaljeval radovljiški župnik. »Žal se je tudi pri njem izkazalo, da so bili komunisti veliko nevarnejši«: želeli so se ga znebiti kot »domnevnega organizatorja bele garde«. Kot je po Županovih besedah razvidno iz dokumentacije, so vosovci njegov umor zelo skrbno načrtovali, krivdo zanj pa so nameravali naložiti Nemcem. Partizani so Srečka Hutha umorili zato, ker je bil duhovnik, kot še toliko drugih. Danes vemo, je zatrdil Andrej Župan, da je bil Srečko Huth mučenec za vero.

Ker je Božji služabnik Srečko Huth ljubil svoje bližnje, ljudi, ki jim je nosil Kristusa, je v svojem mučeništvu postal v vsej polnosti drugi Kristus.

Pridigar je nagovor sklenil z besedami papeža Benedikta XVI. iz njegove posinodalne apostolske spodbude Evharistija, zakrament ljubezni, v kateri je pokojni papež zapisal, da se v »čudovitem zakramentu svete evharistije« skriva največja ljubezen: tista ljubezen, ki človeka nagiba, da daruje življenje za prijatelje. »Ker je Božji služabnik Srečko Huth ljubil svoje bližnje, ljudi, ki jim je nosil Kristusa, je v svojem mučeništvu postal v vsej polnosti drugi Kristus,« v čemer je lahko, tako radovljiški župnik, zgled vsem duhovnikom.

»Svetniki, mučenci so narodovo bogastvo, narodovi priprošnjiki, h katerim se vsi verniki z zaupanjem zatekamo, še posebej v težkih trenutkih.« FOTO: Tatjana Splichal

»Svetniki, mučenci so narodovo bogastvo, narodovi priprošnjiki, h katerim se vsi verniki z zaupanjem zatekamo, še posebej v težkih trenutkih,« je sklenil pridigar. Eden izmed njih je tudi Srečko Huth, radovljiški novomašnik. Andrej Župan je ob koncu pridige zbrane in vse vernike povabil, naj radi ponavljamo: vsi slovenski mučenci in mučenke, prosite za nas!

Gregor Čušin v pesmi o mučencu Srečku Huthu

Gregor Čušin je slovenskega mučenca in svetniškega kandidata Srečka Hutha v pesmi takole predstavil:

SREČKO HUTH

»… in po žepih hostij kakor toče …«
so rekli, da si imel,
in števec, da si preštel
spovedane obhajane ovčice.

A kdo je štel stezice,
ki si prehodil jih
čez hrib in dol do njih,
ki so želeli Božje mane?

Zveri ne, a človeka gane,
ko zve, kaj so storili ti,
ubogi, dobri Srečko,
zakaj nekdo ti je prižigal svečko

na tvojem grobu – kupu gnoja,
kjer učakal si nebeškega pokója,
potem, ko obešenega, kot se bil Judež je obesil
so z ognjem žgali te, ki se je v njih sam zlodej utelesil.

A nisi Judež bil, nisi izdajal.
Na pot si šel, da bi obhajal nedolžne otročiče.
Kot se nekoč je v krvi Betlehem opral.
tako Koprivnik tebi je Kalvarija postal.

Ali duhovnik sploh lahko umre na drug način
kot v darovanju? Do krvi? Kot Božji Sin!
O srečnež Srečko, kakšna lepa smrt:
Bohinjska gmajna za mrtvaški prt,

pogrebci – visokorasle smreke
kar rase jih s Pokljuke do Jereke,
najlepša krsta od vseh krst:
pogled na Triglav in na Črno prst.

Da nam država zraste v očetnjavo
razsuli seme smo krvavo:
Slovenija – požegnan Božji vrt!
O srečnež Srečko, kakšna lepa smrt!