Delegacijo iz Slovenije so predstavljali mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK Alojzij Cvikl, upokojeni celjski škof dr. Stanislav Lipovšek in predstavniki laikov, zakonca Ana in Dejan Glavač ter Suzana Tokić iz koprske škofije.

Firenška listina

O srečanju je na svojem Facebook profilu poročal tudi nadškof Cvikl, ki je spomnil, da so se škofje mediteranskega območja po srečanju v Bariju drugič sestali v Firencah in našli navdih v pogumu La Pira v delu za mir in enotnost ljudi, istočasno pa so se v toskanski prestolnici na povabilo firenškega župana Daria Nardella zbrali župani mediteranskega območja, da bi si, navdihnjeni z delom župana La Pire, prizadevali za mir, pravičnost in bratsko sobivanje v svojih mestih.

FOTO: Facebook/Alojzij Cvikl

Po besedah nadškofa Cvikla so na skupnem srečanju po koncu individualnega dela škofje in župani izpostavili prednosti, ki jih prinaša okrepljeno sodelovanje v njihovih mestih, z namenom, da bi obvarovali pravičnost in okrepili bratstvo ter spoštovanje do vseh meščanov in tam navzočih kulturnih ter verskih skupnosti, tudi z ovrednotenjem sestrskih mest in škofij. »Na tem plodnem in srčnem srečanju, kakršnega še ni bilo,« so se strinjali o nekaterih idealih in vrednotah, ki bi jih navdihovale na njihovem nadaljnjem potovanju, zmanjševale diskriminacijo in nasilje ter odprle obzorja upanja za mlade generacije, je zapisal mariborski nadškof.

Po srečanju so navzoči pripravili skupno izjavo, t.i. Firenško listino, ki je nastala ob izbruhu vojne proti Ukrajini.

Po srečanju so navzoči pripravili skupno izjavo, t.i. Firenško listino, ki je nastala ob izbruhu vojne proti Ukrajini. Kot so zapisali v uvodu, je »občutek bolečine zajel škofe in župane, ki skupaj upajo, da bi lahko nasilje in uporaba orožja prenehali, da bi se izognili hudemu trpljenju ukrajinskega ljudstva in bi se lahko nemudoma začela pogajanja za vnovično vzpostavitev miru«.

Namesto papeža Frančiška kardinal Bassetti

Približno stodvajsetim škofom in županom mest ob Sredozemskem morju bi se moral včeraj dopoldne, ob koncu srečanja, pridružiti tudi papež Frančišek, ki pa je svojo udeležbo zaradi zdravstvenih razlogov odpovedal. Namesto svetega očeta je zbrane po navedbah Radia Vatikan nagovoril kardinal Gualtiero Bassetti, predsednik Italijanske škofovske konference. Kardinal se je srečal tudi z družinami prebežnikov in beguncev ter zatem v firenški baziliki Svetega križa daroval sveto mašo, ki naj bi jo obhajal papež Frančišek.

Kardinal Bassetti med nagovorom v Firencah. FOTO: Vatican Media

Povedati z močjo in pogumom: mi hočemo graditi mir!

Govor škofom in županom v dvorani firenške mestne hiše Palazzo Vecchio je kardinal Bassetti začel z mislijo na svetega očeta, ki se srečanja v Firencah ni mogel udeležiti zaradi bolečin v kolenu, ter spomnil na njegove besede: »Vsaka vojna pusti naš svet slabši, kot ga je našla. Vojna je neuspeh politike in človeštva, sramotna vdaja, poraz pred silami zla.«

Mir je bil eden od osrednjih poudarkov Bassetijevega nagovora: »Treba je povedati z močjo in pogumom: mi hočemo graditi mir! Želimo ga za naša mesta, za naše verske skupnosti, za naše družine, za naše otroke. Mir je vrednota, o kateri se ne pogaja. Kajti človeškega življenja se ne kupuje in ne ubija! To so naše sanje: mir med vsemi ljudstvi!«

Prosim, rotim vas, nehajte! V imenu Boga, ne vojne!

Posebej je izpostavil vojno v Ukrajini ter opozoril na veliko humanitarno tragedijo: »Danes nam je srce pretresla še ena nesreča. Dramatične novice in še bolj zaskrbljujoče podobe iz Ukrajine nam govorijo o humanitarni tragediji, ki ji ne bi nikoli več hoteli biti priča. Moje misli in molitve so namenjene vsem, ki so zdaj v podzemnih zakloniščih, in vsem, ki bežijo. Vsem tistim, ki se borijo, bi rad namenil preproste besede starega duhovnika: prosim, rotim vas, nehajte! V imenu Boga, ne vojne!«

Morje, ki združuje in ne ločuje

Sicer pa je svoj govor oprl na štiri elemente, s katerimi je želel povzeti srečanje v Firencah: zgodovina, Giorgio La Pira, Sredozemlje ter mir in bratstvo. Srečanje »Sredozemlje kot meja miru« je po Bassettijevem prepričanju »pomemben zgodovinski trenutek«, ki predstavlja »nekaj novega in globoko drugačnega v primerjavi z zgodovino«. Škofje in župani Sredozemlja so se sestali in v želji po medsebojnem poslušanju najprej razpravljali, nato pa podpisali skupno izjavo. »Medtem ko v Ukrajini divja nora vojna, ki prinaša smrt in uničenje, je ura zgodovine ustavila svoje kazalce v Firencah in je zvonila uro miru in dialoga.« Bassetti je izpostavil, »starodavno prerokbo«, ki prihaja vse do današnjih dni: »Sredozemlje bo postal kraj miru. Morje, ki združuje in ne ločuje.«

Sredozemlje – združevati za mir

Kardinal Bassetti je v nagovoru Sredozemlje označil kot »eno najpomembnejših političnih in kulturnih križišč na svetu«, saj ima za seboj bogato zgodovino in je tudi stičišče treh celin, Azije, Afrike in Evrope. »Tri celine z različnimi kulturnimi izročili, s konfliktno politično zgodovino, a tudi z močnimi medsebojnimi povezavami,« je dejal in izpostavil dve: med mesti in Cerkvami. »Sredozemlje je bilo zgodovinsko gledano prehodni in trgovski prostor. Ne le prostor vojaškega spora, ne le politična meja, temveč tudi kraj srečevanja obalnih mest in verskih skupnosti. Ne smemo pozabiti, da je izvor in razvoj krščanstva neločljivo sredozemski: njegova epifanija se umešča na vzhodno obalo tega morja.«

Naloga mest je »rušiti zidove in graditi mostove«.

Zato imajo mesta in verske skupnosti pred seboj velik izziv, da med seboj tesno povežejo Sredozemlje, da se združijo v eno telo, sestavljeno iz mnogih različnih delov. Naloga mest je »rušiti zidove in graditi mostove«. Po Bassettijevih besedah je to še danes naš izziv za prihodnost: »Graditi mostove dialoga med prebivalci Sredozemlja. Združevati, kar je bilo več stoletij ločeno. Združevati v imenu človeškega bratstva, kot nas to opominja dokument iz Abu Dhabija. Združevati za mir: to je epohalni izziv.«

FOTO: Facebook/Alojzij Cvikl

Mir in bratstvo

Prav mir in bratstvo v Sredozemlju pa sta bila še zadnji poudarek, ki ga je postavil v ospredje kardinal Bassetti. Poudaril je, da danes potrebujemo socialni mir v naših mestih in na morju. Sredozemlje je postalo »največje pokopališče v Evropi«, kot je to večkrat poudaril papež, in te dramatične izredne razmere nas kot kristjane in ljudi postavlja pred temeljni izziv: ne moremo ostati ravnodušni do velikega toka migrantov, ki že dolgo časa zaznamuje Sredozemlje. Zato moramo priskočiti na pomoč in pomagati. Vendar pa moramo spremeniti tudi vzorec in pripoved o migracijah: na migracije ne moremo gledati le kot na problem, temveč kot na veliko priložnost. Priložnost, da naša mesta spremenimo v kraje sprejemanja in gostoljubnosti.«