Nedeljsko bogoslužje pomeni vrhunec večdnevnih slovesnosti, saj so v beltinsko cerkev, poimenovano po madžarskem kralju, svetem Ladislavu, že v četrtek začasno sprejeli relikvije sv. Ladislava iz györske škofije. V petek zvečer pa so se v beltinski cerkvi zbrali mladi iz treh držav, ki so molili in prepevali za svojo vero in mir.

Praznik veselja

Kot je v vabilu na srečanje poudaril soboški škof ordinarij msgr. dr. Peter Štumpf, gre pri srečanju predvsem za praznik veselja, da smo iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske prišli skupaj vsi, ki verujemo v Kristusa in tudi tisti, ki ne verujejo, pa v srcu dobro mislijo in imajo dobre namene.

Udeležba na srečanju je bila številna in seveda bistveno presegla lokalne okvire. Predsednik slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje je med slovesno mašo, ki jo je vodil soboški škof Štumpf, med drugimi lahko pozdravil apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji nadškofa msgr. dr. Jeana-Marie Speicha, sobrate škofe iz Hrvaške msgr. Mate Uzinića, msgr. Boža Radoša, msgr. Antuna Škvorčevića, msgr. Vjekoslava Huzjaka, msgr. Milana Stipića, pomožna škofa msgr. Ivana Šaška in msgr. Mija Gorskega. Med gosti je bil tudi škof iz Eisenstadta msgr. Egidij Živkovič. Iz Madžarskih škofij so se srečanja udeležili msgr. György Udvardya, msgr. András Veresa, msgr. János Székelya, msgr. Lászlo Kiss Rigó ter pomožni škof msgr. Benedeka Szabolcs Feketeta.

Iz Slovenije pa so se srečanja udeležili nadškof in metropolit msgr. Alojzij Cvikla, msgr. Peter Štumpf, msgr. Maksimilijan Matjaž in msgr. Jurij Bizjak, pomožni škof msgr. Anton Jamnik ter upokojena škofa msgr. Stanislav Lipovšek in msgr. Marjan Turnšek.

FOTO: Karlo Smodiš

Skupaj na poti vere in miru

Novomeški škof in predsednik slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje je v svojem nagovoru izpostavil dolgoletno zgodovino srečanj slovenskih in hrvaških katoličanov, ki so se jim letos pridružili tudi katoličani iz Madžarske.

"Namen tovrstnega srečanja je medsebojno povezovanje, krepitev vere in utrjevanje pripadnosti Cerkvi. Letos, ko v bližini na vzhodu Evrope doživljamo ogrožanje miru, je temu pridružena še prošnja za mir. Ravno evharistično srečanje je tisti temelj, na katerem gradimo naš notranji in s tem tudi zunanji mir."

"Kot predsednik Slovenske škofovske konference, ki je pokrovitelj tega dogodka, se veselim bogoslužnega srečanja treh sosednjih držav. S svojo navzočnostjo in z molitvijo potrjujemo odločenost, da zavzeto gradimo krščansko skupnost in hodimo po poti vere in miru, da bomo dobri sosedje in prijatelji ter sodelavci pri graditvi miru v svetu."

Hvalnica Jezusu preko matere

Varaždinski škof mons. Bože Radoš se je v pridigi ozrl na evangeljski odlomek, v katerem iz množice odmeva glas žene, ki pozorno posluša Jezusa. Ta povzdigne glas in hvali Jezusa z blagrovanjem njegove matere: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!« (Lk 11,27)

"Njena hvalnica Jezusu gre preko matere. Gre skozi tisto, ki je bila del njegovega življenja: nosila ga je devet mesecev, dojila ga verjetno tri leta, ga trdno držala za roko, ko je bilo to potrebno, in ga spustila na prostost, ko je odrasel. Vključila se je v njegovo življenje, zato je On njena podoba in ponos. V hrvaškem narodu velja podoben rek, ko je otrok dober, uspešen, kreposten: Blagor tvoji materi. Blagor njegovi (njeni) materi."

Nenavaden Jezusov odgovor

"Jezus ni nadaljeval svojega govora. Odprl je uho za krik te žene; ne zanika blagra, ki ga je izrekla. Učitelj ima besedo zanjo – veselo novico – evangelij: »Še bolj pa blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in ohranijo.« (Lk 11,28) Maternica, ki ljubeče nosi otroka, je vedno blažena. V nekaterih hrvaških pokrajinah za nosečo ženo pravijo, da je v "blagoslovljenem" ali "blaženem stanju". Verjamem, da je podobno tudi pri drugih narodih (Slovencih, Madžarih)," je nadaljeval nagovor škof Radoš.

"Na obrazu žene, ki pod srcem nosi otroka, se zrcali odsev nebes. Zrcali se tudi Božje obličje ... Bog kaže svojo lepoto skozi dar življenja iz ljubezni. Ko se otrok rodi, v maternici pusti neizbrisen pečat. V materi ima vedno svoj dom. Ali mama lahko pozabi, izbriše to sled, se sprašuje Izaija. Poslušalec zagotovo takoj odgovori: Ne, ne more pozabiti! Tudi medicina potrjuje, da je ženskemu telesu mogoče videti (diagnosticirati), ali je rodila ali ne; ali je mati ali ne. Ali lahko žena pozabi sad svojega telesa?! Če bi bilo to, kar je nemogoče, človeško mogoče, Bog ne pozabi svojih otrok: to za Boga ni mogoče!"

Ob tem je škof izpostavil tudi pomen poslušanja božjega glasu. Kot je dejal, je prvi greh predvsem "posledica neposlušnosti Božji besedi. Adam in Eva nista imela ušes (srca) za Božjo besedo. Nagnila sta uho k drugemu sogovorniku, kači, ki jima srce napolni z lažnimi obljubami, iz njega izpodrine Božjo Besedo. Srce, ki ne posluša, izgubi mehkobo/tankost posluha za Božjo govorico – postane trdo. Izgubi občutek za ljubezen."

Zato iz Jezusovega dialoga z ženo izhaja, da je vsak ki posluša Božjo kot novorojenček, ki se (simbolično) hrani z mlekom iz materinih prsi, je v pridigi še poudaril škof Radoš.

FOTO: Karlo Smodiš

Hvaležnost, da smo lahko skupaj

Dr. András Veres, győrski škof in predsednik Madžarske škofovske konference pa je v svojem nagovoru izpostavil veselje in hvaležnost, "da smo lahko v Beltincih Slovenci, Hrvati in Madžari skupaj praznovali in molili. V svetu, ki je poln vojn, političnih in kulturnih bojev, je dobro, da smo lahko tu, sredi Evrope skupaj v medsebojnem spoštovanju in ljubezni. V tej današnji zmedi nam dajejo vodilo besede apostola Pavla: (Kajti) mi, ki smo bili krščeni v Kristusa, smo oblekli Kristusa. Ni tu ne Juda ne Grka, ni tu ne sužnja ne svobodnega, ni tu ne moškega ne ženske, (Slovenca, Hrvata ali Madžara): kajti mi vsi smo edini v Kristusu Jezusu. (prim. Gal. 3, 27-28)."

K temu je dodal, da v današnjem svetu ne smemo biti nestrpni do nikogar, tudi do tistih, ki se do nas obnašajo sovražno. K sreči je ta v naših deželah sicer verbalno nasilje, v nekaterih drugih, ne tako oddaljenih, pa morda celo krvava, vsakodnevna resničnost. A Jezusova ljubezen velja za vse, zato je takšna nestrpnost ali agresivnost nerazumljiva. "V skupnosti Kristusovih sledilcev imajo pravico obstajati le medsebojno spoštovanje, sprejemanje in ljubezen" je še poudaril škof Veres.

1/23