Marija je vir našega veselja

Videm je majhno srednjeveško mesto ob vznožju Karnijskih in Zahodnih Julijskih Alp in je relativno mlado glede na drugi glavni mesti Furlanije – Oglej (ustanovljenega leta181 pr. Kr.) ob gradeški laguni in Čedada ob reki Nadiži. Za ustanovitelja mesta velja oglejski patriarh Bertoldt von Andechs, ki je bil kot posvetni knez germanskega cesarstva obenem tudi politični vodja Furlanije. Bil je lastnik videmskega gradu in leta 1223 je iz želje po razširitvi takratnih trgovskih poti sklenil, naj se v zavetju grajskih zidov razvije trg. Od sredine 13. stoletja se je torej Videm tudi dejansko vse bolj razvijal v pomembnejše srednjeveško trgovsko mesto. Naseljevati so ga začeli toskanski bančniki, beneški in nemški trgovci, učitelji, notarji, odvetniki, umetniki iz srednje Italije, slovenski čevljarji in Židi. Med 15. in 16. stoletjem so se v mestu razbohotile palače podeželskih plemičev, ki so se želeli okoristiti z nekaterimi prednostmi, ki jih je ponujalo mesto, namreč z bližino dvora, beneško upravo, s šolami za otroke vmestnih samostanih in s splošnim kulturnim življenjem. Navzočnost plemiškega in visokega cerkvenega stanu ter posledično kopičenje bogastva je v Videm priklicalo umetnike in arhitekte, ki so se ustalili v mestu in ki imajo še danes največ zaslug za njegovo veličastno urbanistično podobo.

Letošnje srečanje treh dežel, Slovenije, Furlanije in avstrijske Koroške, bo v soboto, 29. avgusta, ob 11. uri pri cerkvi Marije Matere milosti v Vidmu, glavnem mestu sosednje Furlanije. Organizatorji iz videmske škofi je pričakujejo veliko ljudi. Srečanja se bodo udeležili tudi nadškof Alojz Uran, ter škofa Metod Pirih in Andrej Glavan.

Na mestu, kjer danes stoji bazilika Marije, Matere milosti, je bila že v 12. stoletju cerkev, posvečena mučencema sv. Gervaziju in Protaziju, ki so ju častili tudi naši predniki. Prvotno je pripadala benediktinskemu samostanu. V drugi polovici 15. stoletja so cerkev in samostan dobili redovniki iz reda Marijinih služabnikov. Z njihovim prihodom je povezano češčenje čudodelne Marijine podobe. Cerkev je bila večkrat prenovljena, sedanjo podobo je dobila v 18. stoletju. V isti čas sodi tudi samostan reda Marijinih služabnikov. Posebno lep je križni hodnik s čudovitimi freskami iz 18. stoletja. Cerkev krasijo številne votivne slike, ki so jih ljudje v teku stoletij darovali Mariji v zahvalo za uslišane prošnje in čudežne ozdravitve. So znamenje globoke vernosti furlanskih ljudi in njihove navezanosti na čudodelno podobo Marije, Matere milosti.

S čudodelno podobo je povezano tudi geslo letošnjega srečanja, ki se glasi: Marija, vir našega veselja. Po Marijini privolitvi, da bo postala božja mati, je Jezus lahko prišel na svet, da bi ljudem oznanil mir, veselje in odrešenje. S svojo svobodno privolitvijo je Marija postala začetek in vir našega odrešenjskega veselja. Ljudje so se vsej dvatisočletni zgodovini Cerkve radi zatekali k Mariji po pomoč in varstvo. Izraz te globoke vere so tudi naše številne cerkve, posvečene Mariji, naši materi in mogočni priprošnjici pri Bogu.

Globoka vernost in zaupanje v Marijino pomoč je skupna značilnost vere narodov, ki že več kot tisoč let kot sosedje živimo drug ob drugem. To bogato duhovno dediščino moramo vzeti za svojo in jo kot najlepšo doto izročiti rodovom, ki bodo prišli za nami. Temu namenu služijo tudi srečanja treh dežel. Lani smo se zbrali pri nas na Brezjah, letos se bomo v Vidmu, prihodnje leto pa spet na Koroškem. Da bi se srečali kot verni ljudje, skupaj molili in prepevali ter si kaj lepega povedali. Predvsem to, da je krščanska vera način našega življenja, nebeška mati Marija pa vir našega veselja.

Romanje v Videm organizira TRUD in tudi številne župnije.

JANEZ GRIL