V sredo, 26. oktobra, je na nadškofiji Ljubljana potekalo študijsko-izobraževalno srečanje sodnikov in drugih sodelavcev cerkvenega metropolitanskega sodišča, ki je poleg ljubljanske nadškofije pristojno tudi za škofiji Koper in Novo mesto. Nadškof metropolit mons. Stanislav Zore, moderator sodišča, se je sodelavcem zahvalil za njihovo pravno in pastoralno poslanstvo in jih spodbudil, naj bodo ob srečanju s človekom razumevajoči in strokovni obenem. Sodni vikar dr. Andrej Saje je v uvodnem predavanju predstavil problematiko vrednotenja dokaznega gradiva elektronskega izvora. Stranke v postopkih ničnosti zakona pogosto predložijo različno dokazno gradivo, ki izhaja iz modernih tehnologij komuniciranja. Sodnik se tako vse pogosteje sooča z vprašanjem, kako te dokaze obravnavati in kakšno vrednost imajo. Temeljni kriteriji za presojanje dokazov v sodnih postopkih so uporabnost in avtentičnost, da jih sodnik lahko uvrsti med sodne spise, morajo biti pridobljeni na legitimen način in dopustni. Sodnik bo sprejel samo tiste dokaze, ki so za postopek koristni in nedvoumno potrjujejo določena dejstva ter jih je stranka pridobila po zakoniti poti. Sodišče presoja dopustnost dokazov glede na njihovo vsebino, na način in glede na namen, s katerim so bili pridobljeni. V nadaljevanju je bila glede vrednotenja omenjenega gradiva predstavljena tudi civilna zakonodaja Republike Slovenije in praksa Rimske Rote, ki ju cerkveno sodišče upošteva pri svojem delu. Iz povedanega je mogoče strniti, da je dokazno gradivo elektronskega izvora dejstvo, mimo katerega ne moremo, pri njegovem vrednotenju pa je zaradi velike možnosti zlorab in ponarejanja potrebna previdnost.

V drugem delu je namestnik sodnega vikarja p. dr. Viktor Papež OFM izpostavil nekatere poudarke posinodalne spodbude papeža Frančiška Radost Ljubezni, ki so pomembni za presojanje veljavnosti zakona. Omenjen dokument, ki je bolj kot pravne pastoralne narave, ugotavlja, da je današnji človek zaradi individualizma in drugih okoliščin manj sposoben za trajno zvezo oz. za dokončno odločitev. V preteklosti je bil zakon predstavljen predvsem kot ideal, ki ga je bilo težko doseči, danes pa je v ospredju dinamičen vidik tega zakramenta in zakon kot pot rasti, ki se uresniči ob vsakodnevnem naporu, vztrajanju in sodelovanju z Božjo milostjo. Zakonska zveza je zakrament, zato je potrebno računati na delovanje milosti, kar je stvar vere. V veri zakonca lahko Božje darove sprejmeta in na ta način postajata vse bolj rodovitna. Cerkev v skladu z učenjem papeža Frančiška in zadnjimi zakonodajnimi spremembami zainteresiranim vernikom, še posebej razporočenim, nudi glede ničnostnih postopkov več možnosti predhodnega informiranja. Vsi pastoralni delavci so povabljeni k večji zavzetosti, da bodo razporočeni bolj vključeni v župnijska občestva kot enakovredni člani skupnosti, tudi v primerih, ko ničnosti ni mogoče dokazati.

Sodelavcem sta bila predstavljena tekoče delo in potek pravd, seznanjeni pa so bili tudi z novim dejstvom znatnega porasta števila prošenj za začetek postopka ugotavljanja ničnosti zakona.