Ko pride človek v zrela leta in se mu nasmiha starost se rad ozre po svoji preteklosti in se zanima za svoje prednike – svoje korenine. Iz take želje se je zgodilo srečanje na Vitovljah zadnjo letošnjo septembrsko nedeljo na prireditvenem prostoru. Kot organizator srečanja sem po duši zbiralec raznih predmetov, a tokrat sem se posvetil svoji noni Angeli Košuta in nonotu Francu Bovconu in celotni rodovini od prvih znanih podatkov, do zadnjega potomca, ki je bil star dober mesec.

Zbornik povezuje okrog 500 oseb

Iz matičnih knjig in iz ustnega izročila sem zbral vse razpoložljive podatke o prednikih in jih vkomponiral v obširen zbornik s številnimi fotografijami. Zbornik povezuje okrog 500 oseb, ki so živeli od leta 1747 pa do danes. Rodovnik pričenja Bartolomej Bovcon iz Raven pri Črničah, kjer je bila zibelka Bovconov ter iz Čikavca v Vitovljah, kjer je bil rojen prvi Košuta iz tega dreves z imenom Jožef. Angelo in Franca je v cerkvi sv. Petra v Vitovljah poročil župnik Filip Terčelj, nam poznan, kot skladatelj, pisatelj in narodno zaveden Slovenec v tistih časih. Prav v tej cerkvi se je začelo tudi naše srečanje s sveto mašo, ki jo je vodil pater Vid Lisjak. S svojim žametnim glasom je polepšal bogoslužje s pesmijo in lepo pridigo. V pridigi je omenil spomine iz njegove mladost, ko so prihajali iz Gojač, kjer je rojen, skozi te kraje z mamo k Marijini cerkvi na hrib nad Vitovljami. Ob zaključku maše je pater zaigral na star obrabljen harmonij še eno Marijino pesem, ki smo jo skupaj zapeli. Mežnar Simon Kerševan je zbranim pred odhodom povedal nekaj o zgodovini cerkve sv. Petra.

FOTO: Aleš Brecelj

Po starem, s pisemsko ovojnico, sem povabil na srečanje preko 400 še živečih potomcev. Odzvalo se jih je okrog 170, ki so prišli iz vseh krajev Slovenije in tudi iz daljne Kanade. Srečanj se je po maši nadaljevalo na prireditvenem prostoru v Vitovljah. Ob vstopnem pultu je vsaka družina prejela zbornik, prepoznavno barvno pentljo ter kemični svinčnik z napisom srečanja. Svinčnik je tudi simbol moje muzejske zbirke v Žapužah, kjer jih je zbranih preko 13.000 različnih kosov.

Po kosilu se je kulturni program pričel s slovensko himno, ki smo jo skupaj zapeli pod vodstvom patra Vida. Pred dvema letoma smo imeli podobno srečanje Brecljev v Žapužah in smo program enako začeli s himno. To je zelo lep trenutek, ko se udeleženci umirijo, slišijo lepe besede o našem narodu in je pravi trenutek za nadaljevanje kulture. V programu, ki ga je vodila Magdalena Mlečnik, sem predstavil nastanek in vsebino rodovnika, zajetega v zborniku. Pri zbiranju podatkov je bila ovira varovanje osebnih podatkov, ki sem jo moral spoštovati in zato so nekatere »veje z manj listi«. Vendar cilj je bil dosežen, saj so udeleženci našli v zborniku fotografije in imena svojih bližnjih, za katere so prvič zvedeli, da so v sorodu.

FOTO: Aleš Brecelj 

Program so nadaljevali mladi, in sicer s plesom Ule Horvat Bovcon. Ivan Kobal je vzel v roke frajtonarico. Ivanu rečejo Ivan četrti, ker je v njihovem rodovniku četrti Ivan od očeta Ivana, nonota Ivana in še živečega pranonota Ivana Kobala iz Suhega vrha, ki jih šteje že preko devetdeset.

Posebnim obiskovalcem je organizator namenil majhno pozornost in jim za spomin podaril poslikane lesene krožnike. Prejemniki so bili: najstarejša udeleženka Olga Košuta poročena Remec, najmlajši enomesečni Bine Peršič, najbolj oddaljena Samantha Gec iz Kanade ter domačija »Pri poslancu« oziroma Juštkovi, od koder sta izhajala Angela in Franc. Tam sedaj živi mlada družina Marinič.

FOTO: Aleš Brecelj 

Srečanje se je odvijalo v zelo dobrem vzdušju, ker se je na enem kraju mnogo sorodnikov srečalo prvič in spoznalo svoje vezi po očetu in materi. Prireditev je spremljala tudi smola, saj je preko noči burja uničila enega od dveh šotorov, ki bi ob dežnih kapljah v nedeljo dobro služil.

Za boljše prepoznavanje sorodnikov je bila postavljena razstava okrog 300 fotografij, kjer so obiskovalci našli tudi svoj obraz in bližnje s pojasnili pod slikami. Z željo, da tako srečanje ne bi bilo zadnje, smo se poslovili in odšli z lepimi vtisi na svoje domove.