Srečanje premierja Janše in škofa Bizjaka
Srečanje premierja Janše in škofa Bizjaka
Janez Janša se je po vladnem delovnem posvetu, na katerem so ministri(ce) spregovorili zlasti o projektih v regiji na vseh ključnih področjih, o infrastrukturnih projektih in reševanju izzivov glede varovanja okolja in prostora, v prostorih koprske škofije sestal s škofom Bizjakom, nato pa opravil delovno kosilo z župani regije, se srečal z vodstvom podjetja Mahle Electric Drives Komen in si ogledal tudi proizvodnjo podjetja.
Karitativnost in vloga verskih skupnosti v družbi
V ospredju srečanja koprskega škofa in zlatomašnika msgr. dr. Jurija Bizjaka in predsednika vlade je bilo zlasti karitativno delovanje škofije, sogovornika pa sta spregovorila tudi o vlogi verskih skupnosti v družbi. Ob srečanju se je Janez Janša vpisal tudi v častno knjigo gostov koprske škofije.
Pred mesecem dni tudi s celjskim škofom
Pred dobrim mesecem dni se je premier v okviru vladnega obiska Savinjske statistične regije že srečal tudi z novim celjskim škofom msgr. dr. Maksimilijanom Matjažem, sredi letošnjega aprila pa se je prvič sestal tudi z ljubljanskim nadškofom metropolitom msgr. Stanislavom Zoretom in ostalim zastopstvom Slovenske škofovske konference. Mesec dni pozneje je vlada ustanovila svet za odprta vprašanja s Katoliško cerkvijo na njegovo čelo postavila dr. Igorja Senčarja.
Simoniti prisluhnil novim orglam
V koprski stolnici Marijinega vnebovzetja pa si je minister za kulturo dr. Vasko Simoniti ogledal in prisluhnil zvoku novih orgel, ki mu jih je predstavil stolni župnik dr. Primož Krečič in ki bodo – ob izjemnem zvoku in akustiki – lahko navduševale tudi največje koncertne mojstre in najzahtevnejše občinstvo, so sporočili z ministrstva za kulturo.
Orgle bodo prvič zadonele novembra
Največje cerkvene orgle v Sloveniji bodo v koprski stolnici prvič zadonele novembra letos. Zasnoval jih je francoski organist in skladatelj Jean Guillou, v koprski župniji pa so jih pridobili z uspešno kandidaturo na mednarodnem razpisu koncertne dvorane Tonhalle iz Züricha. Postavitev novih orgel je zahtevala tudi večje gradbene posege v stolnico, zlasti zaradi izgradnje novega pevskega kora. Ministrstvo je konservatorsko-restavratorske posege sofinanciralo s 65.000 evri.
Restavratorska dela na Carpaccievih poslikavah
V zadnjih letih so v stolnici stekla tudi obsežna restavratorska dela na poslikavah znamenitega beneškega zgodnjerenesančnega slikarija Vittoreja Carpaccia in njegovega sina oziroma nečaka Benedetta. Slovenija s posegi v dolgo zanemarjeno beneško likovno dediščino pridobiva mednarodni ugled, so še sporočili s kulturnega ministrstva.