Vatikanski državni tajnik, ki je od minulega ponedeljka na obisku v Rusiji, se je včeraj sestal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, zatem pa še z moskovskim patriarhom Kirilom. V ponedeljek zvečer se je kardinal srečal z ruskimi katoliškimi škofi in v moskovski katedrali Brezmadežnega spočetja daroval sveto mašo. Danes naj bi se v Sočiju srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.



Kardinal Parolin in minister Lavrov sta med srečanjem spregovorila o dvostranskih odnosih med Svetim sedežem in Rusijo, položaju katoliške Cerkve v državi in vprašanjih mednarodnega interesa, kot je takoj po srečanju na tiskovni konferenci zatrdil vatikanski državni tajnik.

Dejal je, da v Moskvo prihaja kot »posrednik papeža Frančiška v skrbi za dvostranski položaj med Svetim sedežem in Rusko federacijo ter za vprašanja in zaskrbljenosti na mednarodnem področju«. O dvostranskih odnosih je bilo med srečanjem z Lavrovom izraženo skupno zadovoljstvo v zvezi z razvojem na različnih področjih, predvsem kar se tiče rednih stikov med državama na visoki ravni. Sogovornika sta se dotaknila tudi pozitivnih izkušenj na področju kulturnih izmenjav in sodelovanja med znanstvenimi in zdravstvenimi ustanovami. Na obeh straneh je bil izražen namen, da se tudi v prihodnosti nadaljuje snovanje stikov na omenjenih področjih. Potrditev tega namena je podpis sporazuma med državnim tajništvom Svetega sedeža in rusko vlado o opustitvi viz za imetnike diplomatskih potnih listov, ki sta ga včeraj podpisala kardinal Parolin in minister Lavrov.

Po Parolinovih besedah je bil pogovor tudi priložnost za razpravo o nekaterih konkretnih vprašanjih, ki se nanašajo na življenje katoliške Cerkve v Rusiji. Med temi so bile izpostavljene še vedno obstoječe »težave v zvezi z delovnimi dovoljenji za neruske posvečene osebe« in »vrnitev nekaterih cerkvenih zgradb, ki so nujne za pastoralno oskrbo katoličanov v državi«.

Kar se tiče vprašanj mednarodnega interesa, je kardinal med srečanjem izrazil željo, da bi se iskale »pravilne in trajne rešitve za spore« na Bližnjem Vzhodu, v Ukrajini in na različnih delih sveta. Kardinal je zatrdil, da si Sveti sedež v teh položajih bolj neposredno prizadeva pospeševati pobude, ki so namenjene lajšanju trpljenja prebivalcev, obenem pa poziva, naj prevlada skupno dobro, predvsem pravičnost, zakonitost, resnična dejstva in odpoved manipuliranju z njimi, fizična celovitost in dostojni življenjski pogoji za civilno prebivalstvo. »Sveti sedež, ki ne namerava in se ne more istovetiti z nekaterimi političnimi stališči, poziva k dolžnosti doslednega ravnanja po pomembnih načelih mednarodnega prava, med katerimi je spoštovanje nujno tako za zaščito svetovnega reda in miru kot za obnovitev zdravega ozračja medsebojnega spoštovanja v mednarodnih odnosih«, je zatrdil kardinal Parolin.

Med temami, o katerih imata Sveti sedež in Rusija skupne točke, čeprav različne pristope, pa je Parolin omenil veliko zaskrbljenost o razmerah kristjanov v nekaterih državah Bližnjega Vzhoda in afriške celine.



Z ruskim pravoslavnim patriarhom Kirilom I. sta se pogovarjala o prihodu relikvij svetega Nikolaja iz Barija v Rusijo, pri čemer je kardinal dejal, da je ekumenizem svetosti resničen in zares obstaja: »Svetniki nas povezujejo, ker so najbliže Bogu in nam torej lahko pomagajo presegati težavne odnose preteklosti ter vedno hitreje hoditi proti bratskemu objemu in evharističnemu občestvu.«

Kardinal in patriarh sta govorila tudi o sporu v Ukrajini. Kot je zatrdil patriarh, »Cerkev ne more imeti nobene druge vloge kakor vlogo mirovnega posredovanja, ko so osebe med seboj v sporu«. Nadaljeval je, da spori ne trajajo za vedno in se prej ali slej končajo. »Zelo cenimo dejstvo, da smo tudi tokrat našli skupno razumevanje vloge, ki jo morata opraviti naši Cerkvi za spravo prebivalstva v Ukrajini«, je dejal.

O razmerah na Bližnjem Vzhodu je patriarh Kiril povedal, da je »sodelovanje med pravoslavno in katoliško Cerkvijo pri človekoljubni pomoči prebivalcem, ki trpijo zaradi spora na Bližnjem Vzhodu, lahko pomemben dejavnik združevanja.« Sodelovanje na človekoljubnem področju lahko oblikuje osnove za skupne projekte na Bližnjem Vzhodu.

Vir: Radio Vatikan
Foto: RV / AP / EPA