V soboto, 8. februarja, so se v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu zbrali ključarji ter člani župnijskih gospodarskih svetov ljubljanske nadškofije na srečanju in izobraževanju.

Ravnatelj nadškofijske gospodarske uprave Blaž Gregorc in prokurist Metropolitane Peter Sušnik sta ključarjem ter članom župnijskih gospodarskih svetov posredovala praktične izkušnje in navodila, kako ravnati s premoženjem. Blaž Gregorc je govoril o upravljanju cerkvene posesti in premoženja ter inventarnem zapisniku, Peter Sušnik pa je predstavil vrednotenja posesti in bilance ter zahteve in pravila v požarnem redu.


Srečanje ključarjev in članov župnijskih gospodarskih svetov ljubljanske nadškofije.

Z izobraževanjem so želeli ožjim sodelavcem župnikov, pa tudi vsem pomagati pri skrbnosti upravljanja s cerkvenim premoženjem in hkrati tudi njenega varovanja. Na srečanju so odprli kar precej vsebinskih poudarkov za župnijo.

Treba je imeti občutek in skrbeti tudi za zanamce

Blaž Gregorc je dejal, da je veliko stvari še nedorečenih, da ne vedo, kako bo z davki na nepremičnine in zemljišča, kako bodo premoženje vrednotili. Držati se morajo civilne in cerkvene zakonodaje (kanonskega prava). Omenil je stavbe, ki služijo pastorali, in zemljo, ki je večinoma dediščina iz preteklosti. Z obojim morajo skrbno gospodariti. Pri upravljanju je treba imeti občutek in skrbeti tudi za zanamce. Delajo za blagor Cerkve in skrbijo za to, kar jim je bilo zaupano. Del skrbnega upravljanja je tudi inventarni zapisnik, ki bo služil temu, da imajo natančen pregled nad stanjem.

Poleg obračuna davka po novem tudi bilanca stanja

Peter Sušnik je predstavil novosti na področju letnih poročil, ki jih bodo oddajale župnije v prihodnosti. Poleg obračunov davka od dohodka pravnih oseb bo treba sestaviti tudi bilanco stanja. V ta namen bo potrebno urediti evidence nepremičnin (stavb in zemljišč) ter pregledati in dopolniti vrednosti, ki jih pristojni državni organi ugotavljajo na podlagi modelov množičnega vrednotenja. V sodelovanju s pristojnimi računovodskimi službami bodo v prihodnosti enotno in bolj sistematično urejena tudi navodila glede knjigovodenja dohodkov in odhodkov verske ter nepridobitne dejavnosti, kar bo tudi župnijam v pomoč pri načrtovanju dela v prihodnosti. Ključarji in gospodarski sveti so se seznanili tudi z navodili Slovenske škofovske konference glede požarne varnosti cerkvenih objektov in izmenjali različne praktične izkušnje pri delu v dobro župnij na področju skrbi za stvarno premoženje.


Blaž Gregorc je govoril o upravljanju cerkvene posesti in premoženja.

Vsak član ima v župniji svojo vlogo in poslanstvo

»Danes je življenje v župniji zelo lepo, še posebej če smo živa družina,« je za Družino povedal Blaž Gregorc. »Vsak član ima v tej družini svojo vlogo in poslanstvo. Zadovoljni in veseli smo če vsak član izpolnjuje svoje delo. Pevci da pojejo, ministrantje ministrirajo, nekateri zakonci duhovno rastejo in napredujejo v skupinah, drugi spet v svojih skupinah, pritrkovalci v zvoniku vabijo in oznanjajo.«

Nekateri pa imajo v župniji skrb in odgovornost za materialne stvari. Družina brez zaslužka in plače ne more preživeti. Otroci ne morejo v šolo, različne izbirne aktivnosti in dejavnosti so jim omejene, če ni sredstev. Tudi župnija ne more živeti če nima svoje infrastrukture in prihodkov. V župniji so določeni župnijski objekti, kjer se srečujemo verniki, objekti za življenje župnika in drugih duhovnikov, hiše, kjer najde dom tudi kateri od župnijskih sodelavcev. Skozi zgodovino se je v mnogih župnijah z določenim namenom in darovi nabrala tudi »nadarbinska« zemlje in druge nepremičnine, ki pa so pomagale preživeti duhovnikom in verski skupnosti. Prav ta namen imajo materialne osnove in dobrine za življenje župnije še danes.

Člani gospodarskega sveta so župnikovi najtesnejši sodelavci

Po mnogih naših župnijah so duhovniki precej obremenjeni s pastoralnim in zakramentalnim delom ter katehezo. Tudi po cerkvenem pravu je uzakonjeno naj ima vsaka župnija gospodarski svet (GS), ki pomaga župniku ali župnijskemu upravitelju pri upravljanju župnijskega premoženja. Tako so člani GS župnikovi najtesnejši sodelavci na področju upravljanja z nepremičninami in mu pomagajo, da modro in pravilno opravljajo z bogoslužnimi objekti, drugimi hišami, gozdovi in kmetijskimi zemljišči ter ostalimi darovi, ki jih prejema župnija.



Kristjani, ki se čutijo odgovorne za skupno dobro

Na veliko različnih obveznosti je potrebno biti pozoren in poznati različna področja, od zakonodaje do trendov, da lahko skrbiš za stvari, ki so ti zaupane, a dostikrat duhovnik vsemu ni kos. Zato potrebuje strokovnjake z določeno strokovno izobrazbo. V GS so zato vedno kristjani, ki se čutijo odgovorne za skupno dobro in delajo v blagor župnije. To so povsod prostovoljci in delajo »pro bono«.

GS je vedno sestavljen iz strokovnih ljudi, ki celostno gledajo na upravljanje in z duhom subsidiarnosti stojijo ob strani župniku ali župnijskemu upravitelju, ki je pred škofom odgovoren za upravljanje župnije.

Ključarji so posebnost slovenskega krščanskega delovanja

Člani GS so velikokrat tudi ključarji, ki so posebnost slovenskega krščanskega delovanja.

Že po izročilu naj bi vsaka cerkev v Sloveniji, tudi podružnična, imela dva ključarja. Ključarja sta dva domačina, prebivalca soseske, kjer se cerkev nahaja. Lahko je tudi ključarka. Predvsem naj bi bil to veren človek, ki je povezan s Cerkvijo in lokalnim življenjem. Tisti, ki se čuti odgovornega za lokalno cerkev in dobrine, ki pripadajo župniji. To naj bi bil človek, ki konkretno pozna in sledi vsaki spremembi ter skuša reševati in izboljševati, da bi kraj imel zgleden verski objekt, na katerega je lahko vsa skupnost ponosna. Prav po zaslugi župnikov in ključarjev je marsikje edini kulturnovarstveni objekt prav lepo obnovljena in oskrbovana vaška ali mestna cerkev.

Ključar skrbi, da je cerkev oskrbovana

Kot še pove ravnatelj nadškofijske gospodarske uprave Blaž Gregorc, ključar skrbi, da je cerkev oskrbovana, da se na njej ne dela kakršnakoli škoda ali, da bi cerkev propadala. Kolikor je mogoče ključar spodbuja tudi v bližnji in daljni okolici, da se pri obnovah vključi čim več ljudi, mnogo kje pa tudi ključarji poskrbijo za kakšna sredstva iz občinskih proračunov.

Tako gospodarski svet kot ključarji so neposredno povezani z župnikom ali župnijskim upraviteljem in pod njegovim vodstvom skrbijo za cerkev na določenem območju (župniji) ter tudi modro uporabijo sredstva, ki ostanejo od rednega delovanja in življenja vernega občestva.

Foto: Ivo Žajdela