Zahvalna maša za duhovniške jubileje v mariborski nadškofiji
Zahvalna maša za duhovniške jubileje v mariborski nadškofiji
Povabilo na zahvalno slovesnost so prejeli trije zlatomašniki: Ivan Vodeb (sv. Martin pri Vurberku-Dvorjane), Anton Pačnik (Kidričevo) in p. Emil Križan OFMConv (Ptujska gora) ter štirje srebrnomašniki: Janez Vagner (Maribor-Stolnica), mag. Franček Bertolini (škofijski ekonom in župnik), Matija Tratnjek (izseljeniški duhovnik na Dunaju) in dr. Miran Sajovic SDB (delujoč v salezijanski skupnosti v Mariboru), ki so se zahvalili za dar duhovništva.
Tomaževa pot od dvomov do vere
Nadškof Alojzij Cvikl se je v pridigi osredotočil na evangeljski odlomek o apostolu Tomažu, ki je bil ujet v grob svoje nevere. Vstali Gospod je pristopil k Tomažu, ga povlekel iz njegove nevere, razsvetlil njegove temine in mu vlil novo življenje ter podelil upanje. Nadškof je pokazal, kako je Jezus Tomaža povabil, naj položi svoje prste v njegove rane, kar je dejanje usmiljenja in popolne ozdravitve.
»Pogumno in nesebično opravljajte svoje poslanstvo«
Cvikl je poudaril, da verovati ne pomeni oklepati se materialnih dokazov, ampak prepoznati delo Jezusove ljubezni. Jubilantom je dejal, da Bog išče človeka predvsem prek duhovnikov, ki so velikodušno odgovorili na njegov klic. Zahvalil se jim je za njihovo zvesto služenje, pričevanje z besedo in življenjem ter jih spodbudil, naj še naprej pogumno in nesebično opravljajo svoje poslanstvo.
Dragi duhovnik jubilant, z globoko hvaležnostjo molim zate, da bi tvoja vera ne opešala in bi s to vero utrjeval tebi zaupane sestre in brate. (nadškof Alojzij Cvikl)
Anton Pačnik in Francesco Bertolini o hvaležnosti za duhovniški poklic
»Duhovnik sem že 50 let. Vsa ta leta živim za Jezusa in to mi veliko pomeni. To je nekako povezano z mojo človeško naravo. Brez tega nikoli ne bi bil srečen,« je povedal Anton Pačnik, duhovnik s Kidričevega.
Francesco Bertolini, ki prihaja iz goriškega zamejstva v Italiji, je ob svojem 25. letu obhajanja duhovniške službe povedal: »Svojo pot duhovništva sem začel pri jezuitih, sedaj pa sem inkardiniran v mariborski škofiji. Sem duhovnik in škofijski ekonom. Ko gledam na svojo dosedanjo prehojeno pot, bi rad izpostavil željo od samega začetka in to povezanost z Jezusom, ki z leti samo še zori.
Na tej poti so bile tudi mnoge preizkušnje. Tisto, kar bi v prihodnje rad naredil za Jezusa, je, da bi kljub vsem službam, predvsem administrativnim, res bil z ljudmi in tako pomagal, da bi bilo med nami čim več molitve.«